Moskva – Na glavni aveniji Rustaveli v Tbilisiju so protestniki že od 21. maja pozivali k odstopu gruzinskega predsednika Mihaila Saakašvilija. Gruzinska oblast je demonstracije avtorizirala do 25. maja, nato bi morali zbrani v skladu z odlokom oblasti izprazniti glavno ulico, kjer je bila včeraj vojaška parada ob 20. obletnici neodvisnosti. Opozicijska voditeljica Nino Burdžanadze je ob jubileju napovedala novo revolucijo, doživela pa je dobesedno hladen tuš. Gruzinska oblast je protestnike razgnala z vodnimi topovi, solzilcem in slepimi naboji. V nočnem kaosu sta umrla dva človeka, 40 jih je bilo ranjenih.
Moskva – Ruski politični in družbeni aktivist Aleksej Navalnij je daleč najbolj razvpit ruski bloger, ki se v svojem LiveJournalu posveča predvsem razkrivanju korupcije v državnih energetskih velikanih, kot sta Rosneft in Transneft, ter banki VTB, kjer je mali delničar, kar mu omogoča dostop do poslovne dokumentacije. Novembra lani je objavil vrsto domnevno zaupnih dokumentov o reviziji Transnefta, na podlagi katerih je zapisal, da si je vodstvo podjetja prilastilo približno štiri milijarde dolarjev in da je goljufijo koordiniral sam premier Vladimir Putin. Znan je tudi po kritiki vladajoče Enotne Rusije, ki jo je označil za stranko »tatov in goljufov«.
Skolkovo – Ruski predsednik Dmitrij Medvedjev je v visokotehnološkem centru Skolkovo, središču ruske modernizacije, ki je pravzaprav njegova blagovna znamka, pripravil svojo prvo veliko tiskovno konferenco. Na njej je sodelovalo več kot 800 novinarjev, med katerimi je Medvedjev naključno izbiral »srečneže«, ki so mu lahko postavili vprašanje, kar je v nasprotju s prakso njegovega predhodnika Vladimirja Putina, ki je vprašanja izbiral vnaprej. Za pogovor z domačimi in tujimi novinarji si je Medvedjev vzel približno dve uri in pol, kar je precej manj, kot si je za svojo zadnjo novinarsko konferenco vzel Putin, ki je na vprašanja odgovarjal več kot štiri ure. »Ne nameravam podirati rekordov,« se je pošalil dobro razpoloženi in izjemno samozavestni Medvedjev.
Moskva – Ruski oligarh Mihail Prohorov, ki so ga pri reviji Forbes označili za drugega najbogatešega Rusa, je presenetil z napovedjo, da je pripravljen prevzeti vodenje liberalne stranke Prava stvar in iz nje narediti drugo največjo politično silo v državi. Stranka, ki se zavzema za liberalne reforme in modernizacijo in so jo leta 2009 ustanovili marginalni liberalni politiki, ima za zdaj manj kot triodstotno podporo. Da bi se na decembrskih parlamentarnih volitvah prebila v dumo, potrebujejo najmanj sedemodstotno podporo, že prihodnje leto pa jo čakajo še predsedniške volitve. Ustanovni člani stranke so že podprli kandidaturo sedanjega predsednika Dmitrija Medvedjeva.
Moskva – V ruskem glavnem mestu bo 28. maja prva dovoljena parada istospolno usmerjenih, za kar je zaslužna odločitev Evropskega sodišča za človekove pravice v Strasbourgu, ki je razsodilo, da so bile vse prejšnje prepovedi nezakonite. Kljub pomembni zmagi ruskih gejevskih aktivistov tudi letošnji shod verjetno ne bo minil brez incidentov. Ruska pravoslavna cerkev je napovedala svoje demonstracije, »na katerih bodo izrazili upravičeno jezo in zdravje Moskovčanov obvarovali pred zadušljivim smogom spolne razvratnosti«, kot se je sočno izrazil Vsevolod Čaplin, ki pri Ruski pravoslavni cerkvi vodi oddelek za cerkev in družbo.
Moskva – V Rusiji sta v zadnjem času odmevali dve ugrabitvi otrok bogatih staršev, zaradi katerih se je pod drobnogledom znašlo vprašanje osebne varnosti v družinah milijarderjev s prestižne moskovske Rubljovke. »Ugrabitve v naši državi imajo izjemno kaotičen, vendar zelo brutalen značaj. Ni naključje, da veliko naših bogatašev svoje otroke pošlje v tujino,« je o vse bolj skrb vzbujajočem dogajanju povedal kriminalni psiholog Mihail Vinogradov. Po besedah Julije Ponomarjove, podpredsednice varnostnega podjetja Alfa-Inform group, za osebno varnost največ denarja namenjajo bogataši v Moskvi, Nižnem Novgorodu in Sočiju, manj pa v Sankt Peterburgu in bolj oddaljenih ruskih pokrajinah.
Moskva – Vse od lanskih predsedniških volitev, na katerih je slavil zmago dolgoletni predsednik Aleksander Lukašenko, se Belorusija pogreza v vse večjo izolacijo in represijo, za še bolj črno sliko pa sta poskrbela še čedalje bolj pereča gospodarska kriza in nedavni teroristični napad na podzemno železnico v Minsku. Zaradi poročil, da za bombno eksplozijo stoji oblast, ter poročanja o lanskih povolilnih protestih, ki so jih posebne policijske enote razgnale s silo, je oblast odredila ukinitev dveh redkih neodvisnih časopisov, režim pa čedalje bolj oži obroč tudi okoli opozicijskih voditeljev.
Moskva – V Rusiji umori borcev za človekove pravice in kritičnih novinarjev le redko dobijo sodni epilog, zato je obsodba dveh ruskih ultranacionalistov za umor odvetnika Stanislava Markelova in novinarke Anastazije Baburove pravo presenečenje. Obsojena vztrajata, da sta zgolj grešna kozla, češ da varnostnim službam ni uspelo najti pravih morilcev. Da je porota razsodbo sprejela pod pritiski, pravijo tudi tisti porotniki, ki so od procesa odstopili. Brez zapletov ni šlo niti ob koncu sodnega procesa, ko je sodnik prvo različico obsodbe označil za nejasno, zato so morali sestaviti novo.
Moskva – Umor ukrajinskega preiskovalnega novinarja gruzinskega rodu Georgija Gongadzeja je najbolj razvpit škandal v ukrajinski postsovjetski zgodovini in se po več kot desetih letih vrača na prve časopisne strani. Glavni razlog je kazenski pregon dolgoletnega ukrajinskega predsednika Leonida Kučme, ki ga je konec marca sprožilo državno tožilstvo, in včerajšnji začetek sodnega procesa proti Alekseju Pukaču, nekdanjemu vodji obveščevalne službe notranjega ministrstva, ki je po trditvah tožilstva že pred dvema letoma priznal, da je umoril Gongazdeja.
