Moskva – Na sporočilo ruskega plinskega monopolista Gazproma, da bo Belorusiji danes zmanjšal dobavo plina za kar 45 odstotkov, če ne bo poravnala zapadlih obveznosti, se je odzval beloruski predsednik Aleksander Lukašenko. Napovedal je, da bo Belorusija v mesecu dni odplačala 460 milijonov dolarjev dolga. »Danes sem izdal ukaz o dvigu sredstev iz proračunskih rezerv,« je sporoči beloruski diktator in se pohvalil, da so mu ugodno posojilo obljubili tudi venezuelski predsednik Hugo Chavez in nekaj zahodnih bank. Belorusija, ki je rusko ponudbo posojila zaradi neugodnih pogojev zavrnila, bo po vračilu dolga ostala brez proračunskih rezerv.
Moskva – Beslanske matere so v nedeljo še enkrat preživele grozo septembrskega jutra leta 2004, ko je v šoli številka 1 v Beslanu umrlo 330 ljudi, povečini otrok, ki so jih tam na prvi šolski dan zajeli čečenski uporniki. V iskanju odgovorov na najhujšo tragedijo v moderni ruski zgodovini so si ogledale posnetek, ki je nastal po reševalni operaciji. Po trditvah članic odbora Beslanskih mater dokazuje, da se je krvava drama začela z eksplozijo, ki so jo povzročile ruske varnostne sile, in ne čečenski uporniki, kot trdijo ruske oblasti.
Moskva – Štirje ruski diplomati, ki so jih britanske oblasti 16. julija razglasile za nezaželene, so že odpotovali iz države, so v petek sporočili z ruskega veleposlaništva v Londonu. Na britanski ukrep je Rusija odgovorila z izgonom prav toliko britanskih diplomatov, ki morajo iz Rusije do nedelje. Diplomatski spor – izbruhnil je, ker Rusija ni hotela izročiti glavnega osumljenca v primeru Litvinenko Andreja Lugovoja – je medtem dobil nove razsežnosti. Velika Britanija je namreč pred kratkim aretirala ruskega državljana, osumljenega, da je načrtoval umor ruskega oligarha in ostrega Putinovega kritika Borisa Berezovskega, in ga po dveh dneh izpustila, ne da bi bila vložila obtožnico. Rusko zunanje ministrstvo zahteva zdaj od Londona podrobno poročilo o tem dogodku.
Moskva – V sibirskem mestu Angarsk v bližini Bajkalskega jezera je bil v sobotnem napadu ubit 20-letni ruski okoljevarstvenik, sedem pa jih je bilo ranjenih. Poletni tabor, ki ga je tam postavila skupina okoljevarstvenikov iz vse Rusije, je namreč napadlo 15 zamaskirancev, oboroženih z železnimi palicami in lesenimi kiji. Olga Kozlova, ena od obiskovalcev tabora, je za radio Eho Moskvi povedala, da so v črno oblečeni napadalci med divjanjem po taboru vzklikali fašistična gesla. »Iz tega lahko domnevamo, da je šlo za neonaciste ali skinheade,« je na televizijskem programu Vesti-24 še povedala Kozlova, ki je imela zaradi posledic napada tudi sama povito glavo.
Moskva – Znanemu ruskemu odvetniku Borisu Kuznecovu grozi sedemletna zaporna kazen zaradi izdaje državne skrivnosti. Rusko tožilstvo ga preganja, ker je sodišču predložil dokaze o nezakonitem prisluškovanju tajne službe FSB njegovemu klientu, nekdanjemu poslancu zgornjega doma ruskega parlamenta Levonu Čakmakčijanu. Kuznecov je iz Rusije pobegnil in je iz neznanega skrivališča oblasti obtožil, da pod pretvezo državnih skrivnosti kratijo človekove pravice.
Moskva – V zgodnjih jutranjih urah 23. oktobra 2002 so v gledališče Dubrovka, kjer so bili obiskovalci predstave Nord-Ost kar tri dni talci samomorilskih napadalk in napadalcev iz Čečenije, vdrli ruski specialci. Posnetki zaradi neznanega plina omamljenih ljudi, od katerih jih je večina pozneje umrla, so pretresli ves svet, kdo je kriv za tragedijo pa še danes ni znano. Sorodniki 130 žrtev reševalne operacije hočejo odgovore in od generalnega državnega tožilstva zahtevajo preiskavo o odgovornosti tistih, ki so akcijo pripravili. Tožilstvo bo zadevo proučilo in bo nato ukrepalo.
Moskva – V separatističnih gruzinskih pokrajinah Abhaziji in Severni Osetiji, ki jih oblasti v Moskvi rade povezujejo s problemom neodvisnosti Kosova, v dneh velikih razprav o usodi srbske pokrajine, tako rekoč vre. Neznanci so v ponedeljek napadli vozilo Aleksandra Ankvaba, premiera Abhazije, mednarodno nepriznane, a de facto neodvisne gruzinske pokrajine, ki se hoče priključiti Ruski federaciji. V napadu, ki so ga oblasti v Abhaziji že označile za teroristično dejanje, je bil premier Ankvab laže poškodovan. Za informacije o napadalcih je razpisana nagrada 14.300 evrov.
Moskva – Ruska varnostna služba FSB je v manj kot mesecu dni začela že drugo preiskavo o dejavnosti britanske obveščevalne službe MI6 v Rusiji. Za sodelavca britanske tajne služe je ruskega oligarha Borisa Berezovskega in nekdanjega ruskega agenta Aleksandra Litvinenka prvi razglasil Andrej Lugovoj, ki ga Velika Britanija obtožuje umora Litvinenka, zdaj pa se je s podobnimi obtožbami oglasil še Vjačeslav Žarko, nekdanji uslužbenec ruske davčne policije.
Moskva – Ruska duma je v sredo po tretji obravnavi potrdila zakon, ki plinskemu monopolistu Gazpromu in državni naftni družbi Transneft omogoča ustanavljanje oboroženih enot za varovanje plinske in naftne infrastrukture. Ta je napeljana po vsej Rusiji, zato bodo njihove posebne enote nameščene po vsej državi. Zakon ne omejuje števila »vojakov«, poleg tega pa bodo imeli tudi več pristojnosti kakor pripadniki zasebnih varnostnih služb. Potrditi ga mora še zgornji dom ruskega parlamenta in podpisati ruski predsednik Vladimir Putin.