Moskva – Na ruskem finančnem ministrstvu so podpisali amandma k sporazumu o poplačilu ruskega klirinškega dolga, ki sta ga Slovenija in Ruska federacija sklenili 13. novembra 2007. V skladu s tem sporazumom bi morala Rusija 129 milijonov dolarjev klirinškega dolga Sloveniji vrniti v blagu in storitvah, in to v obdobju treh let, torej do 13. novembra letos. V skladu z novim dogovorom bo Rusija del dolga poravnala v denarju, in to pred iztekom predvidenega roka.
Od naše dopisnice
Rusija bo del dolga vrnila z vojaško ladjo Triglav, ki so jo v začetku avgusta splavili v Sankt Peterburgu, ter spremljajočo posebno opremo, preostanek pa v denarju, vključno z obrestmi. »Nekaj več kot 50 milijonov dolarjev bomo vrnili v blagu, o čemer so sporazume podpisali že prej. V denarju bomo vrnili 82,5 milijona dolarjev. Predvideva se, da bo del tega denarja porabljen za plačilo opreme za ladjo, o kateri je bil sporazum že podpisan,« je pojasnil namestnik ruskega finančnega ministra Dmitrij Pankin. Iz gotovinskega dela klirinškega dolga bo Slovenija poplačala tudi stroške pogodbe za center za upravljanje z ognjem, usposabljanje in strelivo, ki znaša skoraj 9,8 milijona dolarjev.
Za Slovenijo je amandma podpisala slovenska veleposlanica v Rusiji Ada Filip - Slivnik: »Za nami je prva faza reševanja tega vprašanja. Druga faza je plačilo ruske strani, ki mora biti izvedeno v roku desetih dni, tretja faza pa bo novembra, ko bo Slovenija prevzela večnamensko ladjo Triglav.«
Oba podpisnika pogodbe sta se strinjala, da z zaprtjem tega poglavja vstopamo v obdobje novih odnosov med državama. »Naprej bomo razvijali normalne tržne odnose. Pripravljeni smo sodelovati v naložbenih projektih v Sloveniji, če se bo pojavila kakšna priložnost glede gradnje elektrarn, ponudimo pa lahko tudi svoje storitve na področju plina, s čimer se že ukvarja Gazprom,« je Pankin zatrdil, da je obdobje blagovne menjave dokončno končano.
Slovenija je vprašanje obveznosti nekdanje Sovjetske zveze, ki so nastala z blagovnim prometom med nekdanjima SFRJ in Sovjetsko zvezo, rešila zadnja od vseh republik nekdanje Jugoslavije. Prvi trd oreh je bil določiti delež slovenskih klirinških terjatev, nato sprejeti dogovor o tečaju za preračun klirinških dolarjev v konvertibilne, temu pa je sledilo še naporno dogovarjanje o načinu poplačila dolga.
Kot je znano, je Slovenija dolgo vztrajala pri poplačilu dolga v denarju, Rusija pa je zavračala poplačilo v surovinah in borznem blagu, zato je bilo vračilo v nafti vseskozi izključeno.