Moskva – Odbor za nacionalno varnost in obrambo litovskega parlamenta je potrdil, da sta na ozemlju Litve obstajala dva skrivna zapora ameriške obveščevalne službe Cie in da je v letih med 2003 in 2006 v glavnem mestu Vilnius pristalo pet letal, vpletenih v nezakonite prevoze zapornikov. Da so v tamkajšnjih objektih res zasliševali visoke predstavnike Al Kaide, kot je že avgusta poročala ameriška televizijska postaja ABC, niso uspeli dokazati.
Od naše dopisnice
O skrivnih zaporih Cie se je v Litvi šušljalo že dalj časa, in ker prva preiskava ni obrodila sadov, je predsednica Dalia Grybauskaite zahtevala še eno preiskavo. Ta je večino sumov potrdila. »Ugotovili smo, da je litovski državni urad za varnost (VSD) na prošnjo Cie res odprl dva skrivna zapora,« je sporočil vodja odbora za nacionalno varnost in obrambo litovskega parlamenta Arvydas Anusauskas.
Na tiskovni konferenci je zatrdil tudi, da je nemogoče potrditi identiteto potnikov letal, saj so domače tajne službe carinikom in obmejnim organom preprečile pregledovanje. Preiskovalna komisija tudi ni uspela dokazati, da so v Litvi potekala zaslišanja in da je bilo takratno vodstvo države seznanjeno z nezakonito prakso.
Sodeč po poročilih v ruskih medijih, je to zgolj tiščanje glave v pesek. Časnik Kommersant je namreč že prejšnji teden objavil odlomke z zaslišanja nekdanjega predsednika, zdaj pa evropskega poslanca Rolandasa Paksasa. Na njem je povedal, da je bil leta 2004 s položaja odstavljen, ker je nasprotoval nezakoniti praksi. Spomladi leta 2003 se je menda v zvezi s tem nanj obrnil vodja VSD Laurinkus, ki pa ga je zavrnil.
Prav prvi litovski obveščevalec je menda šest mesecev pozneje poskrbel, da so se v medijih pojavile informacije o tem, da je predsednik ruskemu poslovnežu v zameno za financiranje predvolilne kampanje nezakonito podelil litovsko državljanstvo. Zaradi tega je parlament glasoval za odstavitev predsednika, Laurinkus pa je bil nagrajen z mestom veleposlanika v Madridu.
Ruski mediji še pišejo, da za največjo politično afero v litovski zgodovini skoraj zagotovo stojijo ZDA, ki so se Paksasa menda želele znebiti zaradi njegove »proruske drže« in ker je predstavljal edino oviro za preselitev skrivnih objektov iz Poljske, kjer so jih morali zapreti zaradi izbruha z njimi povezane afere.
Laurinkusa, ki je litovsko tajno službo vodil od leta 1998 do 2004, je bil že odpoklican z mesta veleposlanika v Gruziji, kjer je trenutno v službi. Zaradi pritiska predsednice je že odstopil tudi njegov naslednik Povilas Malakauskas. Združenih držav Amerike se je Grybauskaitejeva lotila v rokavicah. »Predsednica ne dvomi, da naši sklepi ne bodo vrgli sence na dvostransko ameriško-litovsko sodelovanje,« so sporočili iz njene tiskovne službe.
Podobno se je odzval tudi premier Andrius Kubilius: »ZDA so naš strateški zaveznik na vseh področjih, tudi pri skrivnih operacijah in v boju proti terorizmu. To strateško partnerstvo seveda ne more biti izgovor za uporabo v osnovi sovjetske metode, ki je v nasprotju z zakonom.«
Preiskava, ki jo je v imenu Sveta Evrope leta 2007 opravil švicarski politik Dick Marty, je pokazala, da je obstoj skrivnih zaporov Cie dovolilo kar 15 evropskih vlad.