Moskva – »Seveda mi grozijo, vendar bom ostala v Čečeniji, ljudje me potrebujejo,« je ruska aktivistka za človekove pravice Natalija Estemirova pred letom in pol dejala skupini tujih novinarjev v svoji pisarni v čečenskem glavnem mestu Grozni. Tam so jo v sredo zjutraj ugrabili, pozno popoldne pa so njeno truplo našli v sosednji Ingušetiji. Umrla je za posledicami strelov v glavo in prsi. V času, ko je večkrat odlikovana 50-letna čečenska mati Terezija doživljala agonijo, so njeni sodelavci in kolegi v prostorih neodvisnega novinarskega središča v Moskvi predstavljali monografijo, v kateri so dokumentirani zločini, ki jih je ruska vojska zakrivila v Čečeniji. Pozvali so tudi k ustanovitvi mednarodnega sodišča za Čečenijo.
Od naše dopisnice
Knjiga je posvečena raziskovalni novinarki Ani Politkovski, ki je svoje življenje prav tako namenila raziskovanju zločinov ruske in čečenske vojske v Čečeniji, kar je bilo tudi zanjo usodno. V knjigi, ki ima več kot tisoč strani, je objavljenih veliko njenih raziskav in gradiva, ki so ga zbrali vojni dopisnik radia Svobodna Evropa Andrej Babicki pa tudi sodelavci organizacij Human Rights Watch in Memorial, med katerimi je bila najbolj neutrudna prav Natalija Estemirova.
»Marsikdo me je spraševal, ali mislimo resno z ustanovitvijo tribunala? Spraševali so me, zakaj provocirate zdaj, ko je v Čečeniji relativni mir? Odgovorila sem jim, da je mir samo navidezen in da bo tako ostalo, dokler krvniki ne bodo kaznovani. Brez kazni ne more biti resničnega miru,« je na predstavitvi knjige dejala njena recenzentka, znana ruska odvetnica Karina Moskalenko; ta na sodišču za človekove pravice v Strasbourgu zastopa številne Čečence, na moskovskem sodišču pa družino Ane Politkovske. »Ustanovitve sodišča po zgledu haaškega sodišča za zločine v nekdanji Jugoslaviji ali sodišča za zločine v Ruandi ali Sierri Leone zdajšnji ruski režim ne bo dopustil. Kljub temu upamo, da bo prišel čas, ko bodo odgovarjali tudi najvišji predstavniki ruske države,« je bil optimističen avtor in predsednik društva čečensko-ruskega prijateljstva, ki je moralo zaradi obtožb o ekstremizmu sedež prestaviti v finsko glavno mesto Helsinki.
»Raziskovanje zločinov v Čečeniji je treba nadaljevati, saj od tam vsak dan dobivam elektronsko pošto, v kateri me obveščajo o ugrabitvah in zunajsodnih pobojih,« je opozorila ruska pravozaščitnica Elena Sannikova. Znani ruski aktivist za človekove pravice Lev Ponomarjov jo je dopolnil, da se zločini brez kazni dogajajo tudi v Ingušetiji, Dagestanu in Kabardino-Balkariji, od koder prihajajo poročila o specialnih operacijah ruske vojske.
Na tiskovni konferenci je sodeloval tudi predsednik Memoriala Oleg Orlov, ki se je včeraj v Moskvi z drugimi ruskimi aktivisti za človekove pravice udeležil spominske slovesnosti za pokojno sodelavko. Njeno smrt je pripisal čečenskemu predsedniku: »Vem in prepričan sem, da je za smrt Natalije Estemirove kriv Ramzan Kadirov. Grozil ji je, jo žalil in jo razglasil za osebno sovražnico.« Kadirov se je na umor »nemočne ženske« odzval z zagotovilom, da bo preiskavo zločina vzel v svoje roke. Tragedijo je nemudoma obsodil tudi ruski predsednik Dmitrij Medvedjev in odredil temeljito preiskavo.
»Rusko vlado pozivamo, da odgovorne za gnusni zločin kaznuje in s tem dokaže, da ne podpira brezpravja in nekaznovanosti,« so zapisali v Beli hiši, h kaznovanju odgovornih pa je pozvalo tudi švedsko predsedstvo Evropske unije. Direktor Human Rights Watcha se je odzval z besedami, da se je začel lov na aktiviste, ki preiskujejo zločine v Čečeniji. »Skrajni čas je, da ruska vlada temu naredi konec.«