Formula sreče

Rusija je na svetovni lestvici srečnih držav vnovič pristala nekje na repu. Je v največji državi na svetu res tako malo srečnih ljudi kot v ruski klasiki? Ali Rusi v svojem mazohizmu v resnici verjamejo, da bodo zasluženo srečo našli šele po težki fizični in moralni preizkušnji, kot jim sugerira Nataša Rostova iz Tolstojevega romana Vojna in mir?

Rusko formulo sreče so iskali na nedavnem festivalu psihoanalize, ki jo v Rusiji še vedno poznajo predvsem iz hoolywoodskih filmov. Na psihoanalitikovem kavču se izpoveduje samo od dva do tri odstotke Rusov, drugi se po dobri stari navadi v težavah raje zatečejo k prijateljem in sorodnikom, je pokazala nedavna javnomnenjska raziskava. »Zelo sem srečna, ker sem se lahko pogovarjala s tako inteligentnimi ljudmi!« je ena od udeleženk radostno vzkliknila po več kot dveurni razpravi. Po njenem mnenju je povprečni Rus najbolj srečen, kadar lahko sodeluje v tehtni razpravi o pomembnih življenjskih vprašanjih. Na vprašanje, ali je srečen, bo najprej začel razpravljati o tem, kaj sploh pomeni biti srečen. Anketar pa si bo v tistem hipu v vprašalnik verjetno zapisal, da gre za zelo nesrečnega človeka. Toliko o takšnih in drugačnih anketah. In o sreči? »Zame je pošastna ideja, da lahko srečne ljudi vzgajamo kot rejene kokoši. Tudi mit, da boš srečen, če boš vse naredil, kot je treba, je zelo destruktiven,« je opozorila Jelena Mihailova z moskovskega Psiho-pedagoškega inštituta. Podobnega mnenja je britanski metafizik Steve Gunn: »Ideja, da smo lahko ves čas srečni, je enako napačna kot ideja o permanentni nesreči. Uravnotežen posameznik je sposoben vsak dan čutiti in izraziti različne emocije.«

Smejmo se! Jokajmo! Kričimo! Poiščimo lastno formulo sreče!

Polona Frelih

𝕏   Facebook   Telegram   Viber