Moskva – Konec tedna so po vsej Rusiji potekali protesti, na katerih so opozicijski politiki, borci za človekove pravice ter navadni državljani pozivali k odstopu premiera Vladimirja Putina pa tudi predsednika Dmitrija Medvedjeva. Ruski mediji, z izjemo državnih televizij, ki o tem niso poročale, so val protestov interpretirali kot znamenje enotnosti proti ruskim oblastem, o kateri doslej ni bilo sledu.
Od naše dopisnice
Nasprotno so nekateri analitiki opozorili, da le malo ljudi svoje nezadovoljstvo povezuje s Putinom, ki ga po zadnji javnomnenjski raziskavi državne agencije VTsIOM še vedno podpira 54 odstotkov vprašanih, kar pomeni, da je še vedno najbolj priljubljen ruski politik. Na drugem mestu je Medvedjev, ki uživa 42-odstotno podporo.
Val protestov se je začel v soboto, ko je v ruski eksklavi Kaliningrad protestiralo od 7000 do 12.000 ljudi. Demonstracije so sklicali zaradi načrtovanega povišanja transportnih tarif, kar so pozneje preklicali, zato so na shodu obsodili večanje življenjskih stroškov in brezposelnost. Pozivali so k odstopu guvernerja Georgija Boosa in premiera Vladimirja Putina. Putin je izbral Boosa in Hočemo nazaj guvernerske volitve ter Gnilo Enotno Rusijo je treba odplakniti v politično stranišče.
Pri vladajoči Enotni Rusiji so shod ostro obsodili. »To je političen in ciničen dogodek. Opozicija hoče zvabiti ljudi na ulice, da bi potem delali za njihove interese. Takšno cinično stališče vzbuja ogorčenje,« je sporočil visoki predstavnik Andrej Vorobjov.
Na shodu so sodelovali tudi voditelji opozicijskega gibanja Solidarnost, med njimi nekdanji podpredsednik vlade Boris Nemcov in vodja gibanja Ilija Jašin. Ta je poudaril, da je takšno množico na protivladnih protestih nazadnje videl leta 2001, ko so v Moskvi obsodili prevzem neodvisne televizijske postaje NTV, ki ga je izvedel Gazprom, plinski velikan v državni lasti. Neodvisni politični analitik Dmitrij Oreškin je veliko število ljudi povezal z dejstvom, da je Kaliningrad najbolj evropsko rusko mesto. Menil je še, da bo trajalo kar nekaj časa, preden se bodo tako množično odzvali tudi v drugih ruskih mestih.
Njegove besede so se potrdile že naslednji dan, ko so po vsej državi potekali shodi za zaščito 31. člena ruske ustave, ki govori o svobodi združevanja. Demonstracije so potekale v Vladivostoku, Jekaterinburgu, Irkutsku, Krasnojarsku, Omsku, Astrahanu, Murmansku, Nižnem Novgorodu in Volgogradu, kjer so minile brez incidentov, ter v Sankt Peterburgu in Moskvi, kjer jih niso dovolili, zato je tam posredovala policija. V Sankt Peterburgu so priprli 25 od skupaj 200 demonstrantov, v Moskvi pa več kot 100 od skupaj 500 do 1000 protestnikov.
Med priprtimi so bili številni ugledni borci za človekove pravice, med njimi pa tokrat ni bilo 82-letne predsednice moskovske Helsinške skupine Ljudmile Aleksejeve, ki so jo priprli med silvestrskimi demonstracijami, kar je sprožilo številne obsodbe mednarodne skupnosti.
»Ko se je začelo prerivanje, sem začela kričati in policisti so me varovali. Verjetno so dobili navodila, naj poskrbijo, da babica na shodu ne bo umrla, saj bi to povzročilo velik mednarodni škandal,« je opisala tokratno izkušnjo. Po mnenju poznavalcev je bil tudi moskovski shod drugačen kot vsi prejšnji, saj je pritegnil predstavnike skoraj vseh nevladnih in človekoljubnih organizacij, ki naslednje proteste napovedujejo za 31. marec.