Moskva – Vplivna ameriška revija Foreign Policy je v blogu Iana Bremmerja, predsednika think tanka Eurasia Group, objavila lestvico političnih, gospodarskih in družbenih prvokategornikov našega planeta. Na vrh se je uvrstil Nihče.
»Najmočnejši« politik z imenom in priimkom pa je ruski predsednik Vladimir Putin, ki se je uvrstil na drugo mesto. Blogist Foreign Policyja se je osredotočil na moč, ki jo je opredelil kot »merilo sposobnosti posameznika, da lastnoročno pripelje do sprememb, ki pomembno vplivajo na življenje in usodo velikega števila ljudi«.
Na prvo mesto se je uvrstil Nihče, saj v »svetu G-Nič (izraz, ki ga Ian Bremmer uporablja za sodobni svet, kjer se čuti pomanjkanje prave moči in vpliva v mednarodni skupnosti) vsi čakajo, da nekdo drug prevzame odgovornost za reševanje najnevarnejših in najzahtevnejših svetovnih izzivov«. Na koncu je poudaril, da se svetovni voditelji trenutno »ukvarjajo predvsem z lokalnimi in regionalnimi problemi in nimajo niti interesa niti vzvodov za reševanje vse daljšega seznama transnacionalnih problemov«.
Drugo mesto je pripadlo ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu, »ki v ruskem personaliziranem sistemu še vedno šteje«. Resda ni tako priljubljen, kot je bil nekoč, njegova država pa nima tolikšnega vpliva, kot ga je imela Sovjetska zveza, vendar nihče na našem planetu ni bolj utrdil domače in regionalne moči kot prav Putin.
Predsednik ameriške centralne banke Federal Reserve Ben Bernanke si je prislužil bron, ker »se največje gospodarstvo na svetu še vedno bori za svoj položaj, pri tem pa prav on v rokah drži največ vzvodov«. Svet bolj kot kdaj prej potrebuje močno ameriško gospodarstvo, Bernanke pa ima na to več vpliva kot kdorkoli drug.
Četrto mesto je zasedla nemška kanclerka Angela Merkel, »ki s svojimi zavezami skupaj drži Evropo«. Ohranila je sposobnost nadzora nad evropskimi sredstvi za izredne razmere, pridobivanjem koncesij vlad obubožanih periferij, hkrati pa tudi doma vzdržuje solidno priljubljenost, pravijo o nemški �železni lady«.
Za njo je na vrsti ameriški predsednik Barack Obama, ki »je še vedno pomemben tudi v času, ko je Washington osredotočen predvsem na Washington«. Kar se tiče geostrateških prioritet najmočnejše države na svetu, so zapisali, da bo njena administracija leta 2013 precej površno opazovala območje evra ter svoje zaveze na Bližnjem vzhodu zmanjšala na minimum, zato pa bo širila varnostne in gospodarske odnose v Vzhodni Aziji.
Na šesto mesto se je uvrstil predsednik Evropske centralne banke Mario Draghi, ki so ga označili za »evropsko varovalko«, Evropsko centralno banko pa za ustanovo, »ki je evropski celini v najbolj ključnemu trenutku v zgodovini zagotavljala pretok«. Ogromno dela mu napovedujejo tudi letos.
Na sedmem mestu je novi generalni sekretar Kitajske komunistične partije Xi Jinping, saj je »kitajski napredek za sodobni svet postal najpomembnejša spremenljivka, Xi Jinping pa je sedel za volan«. Kitajsko v prihodnjem desetletju čakajo gospodarske in politične reforme, zato bo novi generalni sekretar moral sprejeti nekaj težkih in nadvse pomembnih odločitev.
Osmo mesto je pripadlo iranskemu ajatoli Aliju Hameneju, »vrhovnemu duhovnemu in političnemu organu države v središču nestabilnega območja«. Ker bo Ahmadinedžada v sredini leta 2013 zamenjal nov predsednik, bo prav Hamenej tisti, ki bo odločil, kako se bo razpletel mednarodni spor glede iranskega jedrskega programa in kakšna bo prihodnost islamske republike.
Osmo mesto si deli z drugo žensko predstavnico na seznamu – direktorico Mednarodnega denarnega sklada Christine Lagarde, ki jo je bloger poimenoval za »svetovnega protipožarnega šerifa«. Označil jo je za eno od redkih svetovnih voditeljic, katerih prispevek bo sočasno ključen za več regij, nikjer pa delo Mednarodnega denarnega sklada ne bo tako pomembno kot pri ohranjanju Evrope nad vodno gladino.