Trgovinska menjava med Rusijo in Evropsko unijo je v prvi polovici letošnjega leta padla za skoraj 38 odstotkov. »Predstavniki evropskih poslovnih krogov so resno zaskrbljeni zaradi poslovnih izgub v svojih državah, ki so nastale zaradi protiruskih sankcij. Ekonomisti ocenjujejo, da bi škoda lahko dosegla več deset milijard evrov,« je v intervjuju za Sobotno prilogo ocenil ruski premier Dmitrij Medvedjev. Zaradi pritiskov na poslovnem področju poskuša večina voditeljev evropskih držav bolj ali manj uspešno krmariti med Scilo in Karibdo....
Trgovinska menjava med Rusijo in Evropsko unijo je v prvi polovici letošnjega leta padla za skoraj 38 odstotkov. »Predstavniki evropskih poslovnih krogov so resno zaskrbljeni zaradi poslovnih izgub v svojih državah, ki so nastale zaradi protiruskih sankcij. Ekonomisti ocenjujejo, da bi škoda lahko dosegla več deset milijard evrov,« je v intervjuju za Sobotno prilogo ocenil ruski premier Dmitrij Medvedjev.
Zaradi pritiskov na poslovnem področju poskuša večina voditeljev evropskih držav bolj ali manj uspešno krmariti med Scilo in Karibdo. Vsako potezo, ki bi jo v Bruslju lahko razumeli kot pretirano ljubezen do Rusije, uravnotežijo z obiskom Ukrajine. Ukrajinskim politikom zavzeto zagotavljajo, da podpirajo ukrajinsko ozemeljsko celovitost in se zaklinjajo, da ne priznavajo »nezakonite ruske aneksije Krima«. Istočasno iščejo možnosti za nemoteno poslovanje z Rusijo.
Rusija sodi med največje slovenske trgovinske partnerice, zato Slovenija sodi v klub držav, ki poudarjajo, da odnosov z njo ne gre zaostrovati do skrajnosti. Slovenija izstopa po tesnih stikih z Rusijo. Za Medvedjeva bo obisk v Sloveniji tudi prvi obisk v državi članici Evropske unije po ohladitvi odnosov med Vzhodom in Zahodom. Ob 70. obletnici zmage v drugi svetovni vojni je Slovenija kot ena redkih evropskih držav svojo delegacijo poslala na osrednjo slovesnost v Moskvo.
Obisk drugega človeka Ruske federacije v Sloveniji v Bruslju menda ni dvignil pretiranega prahu. Nasprotno so zadržke po besedah evropskega diplomata, ki noče biti imenovan, izrazile Združene države Amerike. Evropsko-rusko gospodarsko sodelovanje torej ni samo talec bruseljske, ampak predvsem washingtonske birokracije. Evropsko-ruska trgovinska menjava je letos zabeležila velik padec, ameriško-ruska trgovina pa več kot 20-odstotno rast. Jasno je, kdo ima od evropsko-ruskih razprtij največ koristi.
Slovenija je in bo tudi vnaprej občutila pritiske nevidnega slona, ki ga ni mogoče spregledati. Marca je k nam pripotovala podsekretarka na ameriškem zunanjem ministrstvu Victoria Nuland, ki je obiskala države, ki v ameriškem razumevanju geopolitike sodijo med »proruske«. Junija je bil večinski delež slovenske banke NKBM prodan ameriškemu skladu Appolo, včeraj pa je ameriški portal za obrambne novice DefenseNews objavil načrte ameriške vojske o posodobitvi edine ameriške mobilne pehotne enote v Evropi, kar je po besedah njihovega poveljnika Johna Meyerja nujno »za boj proti Rusiji«. Menda so že na ogled topovi z večjim premerom, s kakršnimi »razpolagajo ameriški zavezniki na vzhodni fronti – Finska, Poljska, Češka, Slovaška in – Slovenija«. Vse kaže, da hočejo Američani s Slovenijo povečati vojaško sodelovanje.
»Z Rusijo se ni smiselno pogovarjati s pozicije moči ali izsiljevanja. To dokazuje celotna ruska zgodovina. Drug pred drugim nimamo kam pobegniti. Rusijo potrebuje Evropa, Evropo pa potrebuje Rusija,« je Medvedjev pozval k prevladi logike in zdravega razuma. Združene države Amerike so daleč, Rusija pa je blizu in bo blizu ostala za vedno. To je geografsko dejstvo, ki ga ni mogoče zanikati.