V Rusiji so 65. obletnico zmage nad nacistično Nemčijo že tretjič počastili z razkošno vojaško parado. Za mirovnike je neokusna, za gospodarstvenike potratna, za številne Moskovčane pa iz praktičnih razlogov precej neprijetna. V nasprotju z nič kaj blagodejnim hrumenje tankov so besede Medvedjeva zvenele zelo pomirjajoče. Nemara celo bolj od Beethovnove Ode radosti, s katero je prireditev dobila »vseevropski pečat«. Pozval je »k združitvi v solidarnosti, saj se je le s skupnimi močmi mogoče zoperstaviti aktualnim grožnjam in zagotoviti globalno varnost«....
V Rusiji so 65. obletnico zmage nad nacistično Nemčijo že tretjič počastili z razkošno vojaško parado. Za mirovnike je neokusna, za gospodarstvenike potratna, za številne Moskovčane pa iz praktičnih razlogov precej neprijetna.
V nasprotju z nič kaj blagodejnim hrumenje tankov so besede Medvedjeva zvenele zelo pomirjajoče. Nemara celo bolj od Beethovnove Ode radosti, s katero je prireditev dobila »vseevropski pečat«. Pozval je »k združitvi v solidarnosti, saj se je le s skupnimi močmi mogoče zoperstaviti aktualnim grožnjam in zagotoviti globalno varnost«. To je tudi glavna lekcija druge svetovne vojne.
Na Rdeči trg so prvič v zgodovini stopili vojaki iz držav članic zveze Nato, kar je prelomen dogodek. Zato, ker je ruska zunanjepolitična doktrina doslej temeljila predvsem na strahu pred Natom na ruskem dvorišču. Prelomna je tudi obsodba Stalina in sovjetskega totalitarizma, za kar je Medvedjeva prvi pohvalil ameriški predsednik Barack Obama.
V zadnjem času je nastal nov zagon v ameriško-ruskih odnosih, ki so med predsedovanjem Vladimirja Putina mejili na hladno vojno. Na paradi pred tremi leti je Združene države Amerike obtožil, »da so zaradi nespoštovanja človeških življenj ter prisvajanja globalne ekskluzivnosti in diktata enake tretjemu rajhu«. Nekdanji ameriški svetovalec za nacionalno varnost Zbigniew Brzezinski mu ni ostal dolžan in ga je primerjal s Hitlerjem ali Stalinom.
Zdaj se je takšen besednjak poslovil, kar je tudi zasluga globalne gospodarske krize, ki je mednarodno skupnost opomnila na medsebojno odvisnost. Evropski voditelji se trenutno ukvarjajo z ukrepi za zajezitev krize evra, kar je Sarkozyja in Berlusconija spodbudilo, da sta pot v Moskvo v zadnjem trenutku celo odpovedala. Oba se sicer uvrščata med tiste evropske voditelje, ki glede Rusije ne podlegajo hladnovojnim predsodkom, pred čimer je Evropsko unijo opozoril slovenski predsednik dr. Danilo Türk.
Rusija je v zadnjih dveh letih dosegla velik napredek, ki se kaže v mehčanju splošnega ozračja. Maloštevilni člani Komunistične partije so resda obsodili sodelovanje Natovih vojakov, kar 55 odstotkov Rusov pa se je odzvalo z naklonjenostjo. Rusija gre naprej – kako hiter bo ta proces, bo odvisno tudi od zunanjih spodbud.