Moskva – »Ne verjamem! To je laž! Ima čudovito družino in nikoli ne bi ravnal tako,« se je Moskovčanka odzvala na napoved o ločitvi predsedniškega para. Med prebivalci ruske prestolnice je bilo mogoče slišati tudi, »da bi se pravi moški ločil že pred petimi leti«.
Spektakularno priznanje je prišlo na dan po skupnem ogledu baleta Esmeralda, dramatični zgodbi o prečudoviti ciganki, ki jo ljudstvo najprej občuduje, nato pa pri njih pade v nemilost. Predstavo sta zapustila že po prvem dejanju, prvo dejanje drame pa je tudi njuna ločitev, ocenjuje novinar Andrej Kolesnikov, ki je znan kot Putinov osebni kronist. »Putinova ločitev ni povezana z novo žensko v njegovem življenju. Poglejte samo njegov urnik. Videli boste, da v njem ni prostora za družinsko življenje, kar je verjetno velika nesreča. So samo obveznosti in dolžnosti, ki jih ima kot predsednik države,« je za radio Eho Moskvi komentiral njegov tiskovni predstavnik Dmitrij Peskov.
Teren za zgodbo o predsedniku, ki je poročen z državo, je med skupnim priznanjem pripravil že Putin sam, ko je pojasnil, da »se zaradi njegovih obveznosti skorajda ne vidita, zato ima vsak svoje življenje«. Ljudmila Putina, ki je bila ob napovedani ločitvi videti srečnejša kot kdaj prej, se je nad njegovo prezaposlenostjo pritoževala že v intervjuju leta 2005, ko je dejala, »da njen mož pozablja, da ni treba samo delati, ampak tudi živeti«. Poročila sta se 28. junija 1983, v zakonu pa sta se jima rodili hčerki Marija in Ekaterina.
Ruski mediji so se na novico o ločitvi odzvali nadvse uvidevno in niso omenjali govoric o dolgoletnem razmerju z rusko ritmično gimnastičarko Alino Kabajevo, ki naj bi mu rodila sina in hčerko. Vsi po vrsti zagovarjajo tezo o predsedniku, ki živi za svojo domovino, za kar so kremeljski propagandisti teren verjetno začeli pripravljati že lani jeseni. Takrat je državna televizijska postaja NTV objavila dokumentarni film o življenju Putina v predsedniški rezidenci Novo Ogarjovo, kjer je sam zajtrkoval, plaval in treniral judo. Številnim gledalcem se je takrat zaradi osamljenosti celo zasmilil.
Ločitev kot korak k demokraciji
»Verjetno se veliko ljudi počuti bolje, ker je predsednik povedal resnico, ne pa da zaradi lažnega protokola živi dvojno življenje,« ocenjuje kolumnist Viktor Lošak. »V Rusiji skoraj ni človeka, ki mu ne bi bilo jasno, da si nista preveč blizu. Ljudmile že dolgo ni bilo v javnosti. Putin je opravil s tabujem in pokazal, da je prav tako človek,« se je odzval pisatelj Mihail Rostovski.
Putin in drugi ruski in sovjetski voditelji so se do zdaj striktno izogibali komentarjev o svojem zasebnem življenju. »Nikoli ni govoril o zasebnem življenju, zato mu verjetno ni bilo lahko. Pokazal je možatost s človeškim obrazom. Zanimivo ga bo spremljati v prihodnje. Utrdila se bo podoba predsednika, ki je poročen z državo,« je komentiral politolog Vladimir Slatinov. Podobnega mnenja je Dmitrij Abzalov s Centra za strateške komunikacije: »V sodobni politiki je prevladalo pravilo, da je treba vse skrivati do zadnjega. Ravnal je možato ter iskreno in ni užalil soproge in otrok. Vse je bilo skrajno civilizirano, kar označuje človeka, ki se je pripravljen pogovarjati.«
Politični analitik Aleksej Muhin je prepričan, da bo priznanje pozitivno vplivalo tudi na njegovo podporo v javnosti, predvsem pri ženskah. »Spominjam se, kakšno vznemirjenje je povzročila najava kandidature za predsednika najbolj zaželenega ruskega samca, oligarha Mihaila Prohorova. Svoj samski stan je spretno izkoriščal v predvolilne namene,« je vzporednice potegnil Muhin in previdno dodal, da pri Putinu za tovrstno propagando sicer ni potrebe. Še dlje je šla vodilna ruska sociologinja Olga Krištanovska, ki je ločitev označila kar za »korak k domokraciji«. Po njenem je z razkitjem »dokazal, da je samo človek, ki ni imun za nesrečo«.
Aprila, ko se je Putin v neposrednem televizijskem prenosu več ur pogovarjal z državljani, ni znal odgovoriti na vprašanje, ali je srečen. »To je filozofsko vprašanje. Neskončno sem hvaležen usodi in državljanom Ruske federacije, ker so mi dovolili, da sem predsednik. To je vse moje življenje. Ne vem, ali je to dovolj za srečo.«