Tbilisi – Po deževnem in zelo mrzlem koncu tedna je v gruzinskem glavnem mestu včeraj vendarle posijalo sonce in protestnike navdalo z novo energijo in optimizmom. Na glavni aveniji Rustaveli se jih je zbralo kakih 20.000. Odločeni so stopnjevati pritisk na nepriljubljenega predsednika Mihaila Saakašvilija, zato bodo odslej namesto pred parlamentom demonstrirali pred predsedniško rezidenco.
Od naše dopisnice
»Tako nas bo slišal precej bolje,« je zbrane nagovoril Kaka Kukava, eden od več kot ducata opozicijskih voditeljev. Ti so glede prihodnje strategije razklani, saj se nekateri zavzemajo za dialog s Saakašvilijem, za večino pa to nikakor ne pride v poštev.
Peti dan demonstracij proti predsedniku Mihailu Saakašviliju je opozicija zaostrila svojo strategijo: odslej ga bodo k odstopu pozivali tako rekoč pred domačim pragom. Pred predsedniško rezidenco bodo pritisk nanj stopnjevali štiriindvajset ur na dan.
»Bitka se nadaljuje in danes se mi zdi, da se bo tudi kmalu končala. Z vašo zmago!« je protestnike podžigal poraženi predsedniški kandidat Levan Gačečiladze. Doslej so protestniki, katerih število se je s prvotnih 60.000 zmanjšalo na komaj 20.000, gesla proti njemu vzklikali na glavni aveniji Rustaveli, blokirali pa so tudi ceste do nacionalne televizije in predsedniške rezidence.
Še mirni protesti
V nasprotju z demonstracijami, ki so zadnje dni pretresale Moldavijo, so protestne akcije v Gruziji mirne. Za zdaj. Strasti so namreč že tako napete, da lahko ena sama iskra zaneti velik požar. Protesti v Gruziji se od tistih v Moldaviji razlikujejo tudi po tem, da na ulicah prevladujejo starejši ljudje in ljudje srednjih let, ne pa mladina. »Mi smo ga izvolili in mi moramo to napako popraviti, ne pa naši otroci,« je povedala privrženka opozicije Dodo Gvinijašvili.
Strasti so dodatno razvnete tudi zaradi sobotnega napada na štab opozicije, med katerim so neznanci uničili računalnike in zvočnike. To je kljub cvetni nedelji, zaradi katere so protestne akcije za en dan prekinili, na ulice zvabilo dva tisoč ljudi.
Nino Burdžanadze, nekdanja Saakašvilijeva tesna zaveznica, zdaj pa ena od voditeljic opozicije, je napad nemudoma pripisala Saakašvilijevim privržencem, kar pa je oblast ostro zanikala. »Prebivalci Gruzije so civilizirani, oblast pa ne, zato z njo ne more biti dialoga in ga tudi ne bo,« je sporočila Burdžanadzejeva, na Zahodu zagotovo najbolj znana opozicijska voditeljica, ki pa v domovini ni posebno priljubljena. V času brutalnega obračuna z opozicijskimi protestniki novembra 2007 je bila namreč predsednica parlamenta, in čeprav se je za takratne dogodke opravičila, so jo demonstranti večkrat celo izžvižgali.
Precej več podpore uživa nekdanji gruzinski veleposlanik pri Združenih narodih Irakli Alasanija, ki se je tudi edini zavzel za dialog z Saakašvilijem, a so ga drugi nemudoma utišali. Za pogajanja med Saakašvilijem in opozicijo si v Gruziji prizadeva tudi posebni odposlanec Evropske unije za Južni Kavkaz Peter Semneby. Za zdaj neuspešno. »Ni druge rešitve, kot da odide. Za to državo ni naredil nič dobrega,« dialogu nasprotuje tudi 55-letni protestnik Revaz Patarašvili. Takšni kot on so med protestniki v večini.