Bruselj – Plin iz Rusije še ne bo znova stekel čez ukrajinsko ozemlje do evropskih odjemalcev. Pozno popoldne se je predstavnikom evropske komisije in češkega predsedstva z Ukrajino resda uspelo dogovoriti o napotitvi 10- do 12-članske ekipe neodvisnih izvedencev, da bodo preverjali pretok v plinovodih, zataknilo pa se je pri zahtevi Rusije, da tudi sama pošlje lastne opazovalce, to pa očitno ni bilo pogodu Kijevu.
Od naših dopisnikov
V vodo je padla možnost obnove dobav plina, kar je bil Gazprom sicer pripravljen storiti takoj po prihodu misije opazovalcev. Tako je vsaj v Bruslju zagotovil predsednik ruskega energetskega velikana Aleksej Miller vodji evropske komisije Joséju Manuelu Barrosu; izročil mu je celo protokol s predlogi za razmestitev tehničnih strokovnjakov.
Tudi z ukrajinske strani je bilo sprva slišati spodbudne novice. Predsednik Naftogaza Oleg Dubina je napovedal, da se bo oskrba Unije s plinom lahko nadaljevala 36 ur potem, ko bo Rusija spet odprla pipe, morda celo prej, če bo obratovalo vseh šest kontrolnih postaj med državama. Hkrati je zagotovil, da bo Ukrajina dobavila Uniji vse prejete količine.
Toda vrsta srečanj v palači Berlaymont, kjer so si obiskovalci podajali kljuko, ni prinesla pričakovanega soglasja o pošiljanju opazovalcev, kar je Rusija postavila za pogoj za obnovitev dobav plina. Predsednik Barroso je že dopoldne sprejel šefa Gazproma Millerja; ta se je sestal tudi s komisarjem za energijo Andrisom Piebalgsom in češkim ministrom za industrijo in trgovino Martinom Římanom. Popoldne se je k predsedniku komisije napotil še podpredsednik ukrajinske vlade Grigorij Nemirja, na kratko sta se o odpravi krize pogovarjala tudi Miller in Dubina, a brez navzočnosti predstavnikov evropske komisije in češkega predsedstva, kakor je bilo sprva načrtovano.
Ukrajinska delegacija je na edinem srečanju v Berlaymontu privolila v prihod opazovalcev in s komisijo celo podpisala poseben dogovor, zalomilo pa se je pri prepričevanju predstavnikov Gazproma, ki so po dolgih pogajanjih naposled odklonili soglasje.
Minister Říman ni skrival razočaranja. Brez olepševanja je izjavil, da »ruska stran nima razloga za zavrnitev predloga, ki bi omogočil ponovno dobavljanje plina evropskim državam«. Unija je »pripravljena kadar koli in kjer koli nadaljevati pogajanja«, je še dejal predstavnik predsedujoče članice.
Češki premier Mirek Topolánek je takoj po neuspehu poklical predsednika ruske vlade Vladimirja Putina. Tudi Andris Piebalgs se ni vdajal malodušju. »Zdaj je na ruski strani, da razmisli, kateri dodatni elementi [dogovora] bi omogočili ponovno dobavo plina,« je dejal komisar. Ostal bo v stikih z Moskvo, da bi našel rešitev in hkrati dosegel, da se takšni problemi »ne bi več ponavljali vsako leto«.
Kot da bi v Pragi slutili črno novico, so že pred neugodnim razpletom sklicali izredno srečanje sveta EU, ki bo 12. januarja v Bruslju. Na njem bodo ministri za energijo proučili razmere in razpravljali o konkretnih ukrepih za izboljšanje oskrbe s plinom. Božo Mašanović
Putin obtožil evropsko komisijo
Moskva – Ruski premier Vladimir Putin je krivdo za propad pogajanj o napotitvi evropskih opazovalcev v Ukrajino zvrnil na evropsko komisijo. »Na ruski strani sta sporazum podpisala tako minister za energetiko kot predsednik sveta direktorjev Gazproma, na žalost pa to niso hoteli storiti naši partnerji v evropski komisiji. Dejali so, da za to nimajo mandata članic Unije,« je skupini tujih novinarjev zatrdil v svoji rezidenci Novo Ogarjevo. Izjava je v popolnem nasprotju s pojasnili evropske komisije in češkega predsedstva EU, ki sta za propad pogajanj obtožili Rusijo. Iz informacijske zmede je mogoče sklepati, da se v prihodnje ne bo zaostril le plinski spor, ampak evropsko-ruski odnosi sploh.