Sankt Peterburg – V Sankt Peterburgu se je v soboto zvečer končal najprestižnejši gospodarski dogodek v Rusiji – mednarodni forum, na katerem se je letos zbralo 4000 udeležencev iz 100 držav. Po besedah ruskega predsednika Dmitrija Medvedjeva so na njem podpisali za 6,18 milijarde dolarjev pogodb, v kar ni všteto skoraj ducat dogovorov, ki jih je Rusija podpisala s Francijo. Med njimi je daleč najpomembnejši sporazum o vstopu francoske družbe Electricite de France (EdF) v plinski projekt Južni tok, v katerem sodeluje tudi Slovenija.
Od naše dopisnice
Južni tok je projekt gradnje 900-kilometrskega plinovoda v skupni vrednosti 25 milijonov evrov, ki naj bi ga od ruskega mesta Beregovaja pod Črnim morjem potegnili do južne, jugovzhodne in srednje Evrope. Njegovo gradnjo naj bi začeli leta 2013, že leta 2015 pa naj bi po njem steklo 30 milijard kubičnih metrov plina. V projekt so poleg Slovenije že vstopile Bolgarija, Srbija, Madžarska, Grčija, Avstrija in Hrvaška, v soboto pa tudi Makedonija. Zdaj se Gazprom o sodelovanju že dogovarja tudi z Romunijo, ki utegne postati alternativa Bolgariji, saj ta zaradi podpore konkurenčnemu evropskemu projektu Nabucco v zadnjem času precej omahuje. »Odločitev o končnem poteku trase bomo sprejeli leta 2011,« je na nedeljski tiskovni konferenci v Sankt Peterburgu pojasnil Aleksander Medvedjev, generalni direktor Gazprom Eksporta.
Na tiskovni konferenci je sodeloval prvi mož Gazproma Aleksej Miller, ki je zanikal medijske navedbe, da bo družba Electricite de France (EdF) v Južnem toku pridobila 20-odstotni delež; desetodstotni delež od italijanskega Enija, desetodstotni pa od Gazproma. »O tem nismo razmišljali,« je dejal Miller, ki se je dotaknil plinskega spora z Belorusijo. Ta mora do danes poravnati dolg v znesku 192 milijonov dolarjev, drugače ji bo Rusija za kar 85 odstotkov priprla plinske pipe.
Pogovori med rusko in belorusko delegacijo v Sankt Peterburgu niso prinesli napredka. Beloruska stran vztraja, da ji Rusija za transportne tarife dolguje okoli 200 milijonov dolarjev in da ji potemtakem prav ničesar ne dolguje. »V nogometni terminologiji bi lahko rekli, da Belorusija hoče izsiliti neobstoječi ofsajd,« je beloruske navedbe označil za neresnične. Evropske porabnike je pomiril z zagotovilom, da ima Gazprom dovolj dodatnih zmogljivosti, da bo plin v Evropo nemoteno tekel tudi v primeru zaostrovanja spora z Minskom. S tem se je odzval na belorusko opozorilo, da v primeru zmanjšanih dobav ne bo mogla zagotoviti nemotenega tranzita plina proti Evropi. Kar dve uri dolgo tiskovno konferenco je Miller končal z besedami: »Zdaj se dolgo ne bomo imeli priložnost pogovarjati.« To bi lahko pomenilo, da se je bodisi poslabšalo njegovo zdravstveno stanje bodisi se odpravlja na drugo delovno mesto.
Poleg tiskovne konference Gazproma je v sklepnem dnevu foruma daleč največ pozornosti dobil francoski predsednik Nicolas Sarkozy, ki se je zavzel za tesnejše sodelovanje med Rusijo in Evropo in je predlagal celo ustanovitev rusko-evropskega gospodarskega območja. »Hladne vojne je konec. Zid je porušen. Rusija je velika sila, smo sosedi in naša usoda je, da smo prijatelji. Še bolj se moramo zbližati,« je poudaril v govoru, ki po njegovih navedbah ni bil vnaprej pripravljen. »Za moj obisk v Sankt Peterburgu, za Dmitrija, sem mislil, da je bolje, da povem, kaj si mislim jaz, ne pa moja administracija,« je končal svoj nastop, v katerem je napovedal tudi, da se bo na skorajšnjem zasedanju G-20 v Kanadi zavzel, da bi gospodarstva v vzponu igrala večjo vlogo pri regulaciji globalnega gospodarstva.