Ruska kapelica pod Vršičem je spomenik prvi svetovni vojni, ki je v zadnjem desetletju postal simbol slovensko-ruskega prijateljstva. Ob 99. obletnici postavitve je poudarek spominskih slovesnosti na verski dimenziji, zato so na osrednjo komemoracijo ter spremljevalne dogodke povabili predstavnike vseh veroizpovedi, katerih pripadniki so se bojevali na soški fronti. Ker je v središču sporočilo miru, so se odrekli nastopu ruske vojaške garde.
Polona Frelih Leon Vidic, fotografija
»Vsak simbol vojne lahko postane simbol miru,« je na torkovi novinarski konferenci poudaril Saša Geržina, predsednik Društva Slovenija-Rusija in gonilna sila tradicionalnih slovesnosti. Dejal je, da so prijateljstvo med različnimi veroizpovedmi v središče postavili kot opomin, da nas vojna še ni dovolj izučila, saj se tudi v Evropi še zdaj po nepotrebnem rožlja z orožjem. Že sinoči je neformalno druženje visokih predstavnikov različnih veroizpovedi na Bledu gostil predsednik Slovensko-ruskega poslovnega sveta Janez Škrabec.
Kot osrednji govornik bo na današnji slovesnosti pri Ruski kapelici nastopil predsednik ruske vlade Dmitrij Medvedjev, ki se pietetnega dogodka udeležuje kot do zdaj najvišji predstavnik Ruske federacije. Zbrane bosta nagovorila tudi predsednik slovenske vlade Miro Cerar ter nekdanji slovenski predsednik Milan Kučan, ki bo govoril v imenu društva Slovenija-Rusija.
Za Rusko kapelico pod Vršičem so dolga leta zgledno skrbeli predvsem tamkajšnji prebivalci, zato se bo Medvedjev skupaj s Cerarjem udeležil tudi tradicionalnega druženja v Kranjski Gori, jutri pa si bo z Ljubljanskega gradu menda ogledal tudi Ljubljano.
Še lani je ob tej priložnosti po Tromostovju paradirala ruska vojaška garda, letos pa so se ji organizatorji odrekli zaradi kritik, ki bi nanje utegnile leteti zaradi sodelovanja ruske vojske v procesu priključevanja polotoka Krim Ruski federaciji, kar je bil povod za najhujšo ohladitev med Rusijo in Zahodom po koncu hladne vojne.
V intervjuju za Delo je Medvedjev poudaril, da so priključitev k Ruski federaciji na povsem legitimnem referendumu podprli prebivalci Krima in da česa podobnega na Kosovu ni bilo, vendar je Zahod ne glede na to proti Rusiji uvedel sankcije. »Dopuščam, da bodo Združene države Amerike dolgo vztrajale pri sankcijah,« je v intervjuju poudaril Medvedjev. To je, kot kaže, tudi tema, ki najbolj vznemirja ruske bralce. Prav v delu, v katerem govori, da utegnejo protiruske sankcije trajati več desetletij, njegov intervju povzemajo vsi vodilni ruski mediji od državne tiskovne agencije Ria Novosti do liberalne radijske postaje Eho Moskvi.
Več o tem, zakaj je Krimski polotok že zdavnaj postal del ruske mitologije, preberite na 6. strani.