Logo

Stari dolg in novi odnosi

Jugoslavija in Sovjetska zveza sta že dolgo zgodovina, njuna zapuščina pa še zdaj zaposluje sedanje generacije. Z vidika zgodovine bolj ali manj vso Evropo, z gospodarskega vidika pa je to bolj ali manj veljalo samo še za Slovenijo. Včeraj je kot zadnja država naslednica nekdanje Jugoslavije z Rusijo zaprla vprašanje o poplačilu ruskega klirinškega dolga. Slovenska diplomacija je vseskozi vztrajala pri poplačilu v denarju in ta želja se je vsaj deloma uresničila....


 

Jugoslavija in Sovjetska zveza sta že dolgo zgodovina, njuna zapuščina pa še zdaj zaposluje sedanje generacije. Z vidika zgodovine bolj ali manj vso Evropo, z gospodarskega vidika pa je to bolj ali manj veljalo samo še za Slovenijo. Včeraj je kot zadnja država naslednica nekdanje Jugoslavije z Rusijo zaprla vprašanje o poplačilu ruskega klirinškega dolga. Slovenska diplomacija je vseskozi vztrajala pri poplačilu v denarju in ta želja se je vsaj deloma uresničila.

Rusija nikoli ni privolila v poplačilo 129 milijonov ameriških dolarjev dolga v nafti ali plinu. Jasno, obe surovini lahko na svetovnem trgu kadar koli proda, plovila tipa Svetljak pa ne gredo ravno za med. Svežih proračunskih naročil so potrebne obubožane ruske ladjedelnice, ne pa vlečni konji ruskega gospodarstva, kakršna sta Gazprom in Rosneft.

V zadnjih letih se je v javnosti odvrtelo veliko bolj ali manj resnih scenarijev o vračilu dolga. Eden izmed njih je predvideval tudi možnost izvoza slovensko-hrvaških jedrskih odpadkov v ruska skladišča, po drugem pa naj bi Rusija dobavila električno energijo Finski, s čimer bi Slovenija odplačala del zdaj tako zloglasnih patrij. Pa ni bilo treba tako po ovinkih.

Dejstvo je, da Slovenija glede poplačila v vojaški opremi ni imela prave izbire. Tudi Hrvaški, Češki in Madžarski je Rusija podobne obveznosti poplačala predvsem z vojaško opremo. Če gre verjeti slovenskim obrambnim analitikom, bi lahko Slovenija v pestri ponudbi ruskega vojaško-industrijskega kompleksa izbrala za svoje potrebe primernejši izdelek. Po mnenju obramboslovca Klemna Grošlja je izbrano plovilo poleg tega predrago tako z vidika nabavne cene kot vzdrževanja. V svoji življenjski dobi, ki je od 20 do 40 let, naj bi nas stala dobro tretjino več kot celoten klirinški dolg – okoli 170 milijonov dolarjev.

Zadeva ima tudi pozitivno plat. Zaradi obubožanega proračuna bo nekaj deset milijonov dolarjev, kolikor jih bo ostalo po plačilu oborožitve Triglava in usposabljanja njegove posadke, dobrodošel priboljšek. Nekaj šteje tudi to, da smo jih po dvajsetih letih vendarle dočakali in da se s področja blagovne menjave, anahronizma iz časov socializma, tudi kar se tiče Rusije, lahko pomaknemo v čiste tržne odnose.


𝕏   Facebook   Telegram   Viber

11/8/2010 clanek-1711615.md

Priporočam

Čas za tržne odnose in naložbene projekte

Z nogometom do sodelovanja

»Lutka Kremlja« prvič v Kremlju

Halo, Nicolas!

V Slovenijo krak iz Srbije