V moskovski galeriji Beljajevo je do 8. marca na ogled razstava sodobne slovenske umetnosti z naslovom Svetloba in razkošje, na kateri se predstavljajo slovenski umetniki Gašper Jemec, David Krašovec in Tihomir Tomić. Gre za eno redkih predstavitev slovenske umetnosti v Rusiji, za kar med drugim obstajajo objektivni razlogi, s katerimi so se soočili tudi tokratni razstavljavci. Zaradi zapletenih carinskih postopkov so morali namreč večino razstavljenih del na vrat na nos ustvariti kar v Moskvi. Ker se je ruska metropola izkazala kot prostor neskončnega navdiha, se je birokratska ovira na koncu pravzaprav izkazala za prednost.
Od naše dopisnice
»Odkrili smo, da so meje za umetnost še hujše kot za ljudi in ekonomijo. Večina umetnin sploh ni mogla čez mejo. Če bi jih začasni izvozili bi morali na carinski račun kot garancijo položiti določeno vsoto denarja. Vrnili bi nam ga šele pol leta kasneje in ker rubelj zelo pada, bi bili v veliki izgubi,« je prepreke predstavil kustos in eden od razstavljavcev David Krašovec. Za doktorja umetnostne zgodovine, rojenega v Franciji, ki se na razstavi predstavlja s fotografijami, je Rusija že dolgo glavni navdih. V Moskvi tako predstavlja tudi fotografije z ruskimi motivi, ki jih je na ogled postavil že na razstavah Rusija I. in Rusija II. v ljubljanski galeriji Alkatraz. »Moskva me navdihuje s svojo prostranostjo. Ko Rusi pridejo v Pariz jim je sicer zelo všeč, ne morejo pa dojeti njegovih ozkih ulic. Poleg tega je Rusija zaradi snega pozimi zelo grafična in jaz sem se s fotografijo začel ukvarjati prav med rusko zimo,« opiše svoje prve fotografske korake.
Prvi stik z ruskim megapolisom je navdušil tudi Gašperja Jemca, ki se predstavlja tudi z akrili na platnu, nastalimi kar v ateljeju galerije Beljajevo. »Velik del razstavljenih del sem ustvaril v Moskvi, zato so z njo barvno in oblikovno povezane. Veliko sem uporabljal oranžno-rdečo, zlato in kraljevsko modro barvo. Tukaj sem dobil močne vtise. Že ko sem prvič stopil v metro, sem se počutil, kot da sem na Manhattnu. Ta vrvež, veličina, pretok ljudi, odprtost in komunikacija z očmi,« je navdušeno pripovedoval Jemec.
Daleč najbolj ga je prevzel moskovski center sodobne umetnosti Vinzavod, ki deluje v opuščeni moskovski tovarni vin: »Vinzavod je isto kot Bergamot station v Santa Monici. Gre za zahodnjaški princip, ki se globalizira. Super je, da so tam zasebne galerije, ki so odvisne od kvalitete in trženja. Državne institucije na žalost na tem področju pešajo, saj niso tako motivirane«.
Z izdelki iz barvnega stekla, obdelanega s starinskimi tehnikami, se v Moskvi predstavlja Tihomir Tomić, vodja oddelka za oblikovanje v Steklarni Rogaška Slatina, ki je tudi glavni sponzor razstave. V rusko prestolnico ga je bolj kot iskanje navdiha pripeljalo iskanje poslovnih priložnosti. Čeprav njegove steklene vaze stanejo kar 500, krožniki tisoč, dekorativne plošče pa kar dva tisoč evrov, je na otvoritvi razstave, ki je tudi prodajna, prav za njegove izdelke vladalo največ zanimanja.