Slovenija je trojanski konj za ameriške interese v Evropski uniji, so v Rusiji komentirali v času, ko je bila slovenska zunanja politika najbolj servilna do Združenih držav Amerike. Zagotovo najbolj eklatanten dokaz za to je bila depeša, v kateri je Washington uradni Ljubljani sugeriral priznanje Kosova, kar je dodobra razburilo tudi uradno Moskvo. Ruska diplomacija kljub nedavni odločitvi Meddržavnega sodišča v Haagu (ICJ), da ne gre za kršitev mednarodnega prava, še naprej vztraja pri načelu ozemeljske celovitosti Srbije....
Slovenija je trojanski konj za ameriške interese v Evropski uniji, so v Rusiji komentirali v času, ko je bila slovenska zunanja politika najbolj servilna do Združenih držav Amerike. Zagotovo najbolj eklatanten dokaz za to je bila depeša, v kateri je Washington uradni Ljubljani sugeriral priznanje Kosova, kar je dodobra razburilo tudi uradno Moskvo. Ruska diplomacija kljub nedavni odločitvi Meddržavnega sodišča v Haagu (ICJ), da ne gre za kršitev mednarodnega prava, še naprej vztraja pri načelu ozemeljske celovitosti Srbije.
Po ponovnem zagonu v ameriško-ruskih odnosih se ruska zunanja politika manj vznemirja zaradi domnevnih proameriških stališč svojih partnerjev, kar je olajšalo tudi delo slovenske diplomacije. V zadnjem letu so se slovensko-ruski odnosi naravnost razcveteli. Poleg konkretnih dogovorov, kot sta tisti o plinovodu Južni tok in klirinškem dolgu, na to kažejo tudi precej pogosta srečanja visokih slovenskih in ruskih politikov. Ta so bila – roko na srce – predvsem posledica slovenskega nogometnega uspeha. »Zelo rad bi navijal za Slovenijo, vendar se ji ni uspelo prebiti v drugi krog. Zdaj bom prisiljen izbrati drugega favorita,« je Medvedjev, denimo, izjavil na srečanju voditeljev držav skupine G20 v Torontu. Boljše promocije si ne bi mogli želeti.
Že skoraj dve desetletji vezi med slovanskima narodoma utrjuje skupina navdušencev iz društva Slovenija-Rusija, kjer so postavili temelj, na katerem se poglabljajo gospodarsko, politično in kulturno sodelovanje. »Vlade prihajajo in odhajajo, zgodovinski spomin narodov pa ostane,« je bil v času najhujših trenj med državama jasen nekdanji ruski veleposlanik v Sloveniji Mihail Vanin.
Zunanja politika »majhnih« držav lahko kaj hitro postane žrtev interesov velikih, zato je zanje ključno, da znajo uspešno krmariti med Scilo in Karibdo. Če bo Slovenija kot furmanski konj vedno uresničevala zgolj svoje pragmatične interese, se bo praviloma izognila vsem čerem.
S posnetkov sproščenega druženja politikov ob nogometni tekmi lahko izluščimo še en nauk, ki mu zrele diplomacije v praksi sledijo že stoletja. Včasih je ena lucidna pripomba, izrečena med neformalnim druženjem, vredna več kot neskončno dolgi uradni sestanki. Za to sta potrebni samozavest in diplomatska eleganca. Ju premoremo?