Od naše dopisnice

Sina drugega človeka ruskega naftnega giganta so sredi belega dne ugrabili pred poslopjem državne univerze nafte in plina Gubkina. Ugrabitelji so bili tako brezskrbni, da niso nosili mask. Preiskava se je začela še isti dan, a ker je potekala v največji tajnosti, so javnost obvestili šele poldrugi mesec pozneje.

O izginotju je prvi poročal neodvisni časopis Nova Gazeta, ki se je razpisal o zahtevi po kar 50 milijonov evrov odkupnine. V članku z naslovom »Kdo je to dovolil?« so se spraševali, kdo si sploh upa vznemirjati podjetje, ki ga vodi vplivni prvi namestnik premiera Igor Sečin, znan kot neformalni voditelj silovikov oziroma vladnega kroga z zvezami v tajnih in varnostnih službah: »Ali so kriminalci popolnoma izgubili strah ali pa imajo zavetnike tako visoko, da jim to omogoča napade na sam vrh največjih ruskih podjetij.«

Neodvisni analitik Dmitrij Oreškin misli, da je to znamenje razpada Putinove vertikale oblasti, s katero so se predstavniki tajnih služb zasidrali tudi v poslovnem svetu. Zaradi finančne krize so vse bolj agresivni. »V Ingušetiji ugrabljajo sorodnike pomembnih ljudi kakor kokoši iz kokošnjakov, potem pa jih uradnikom prodajajo za denar, ki so ga ti ukradli iz proračuna. Mislim, da se nekaj podobnega dogaja tudi pri nas. Zdi se, da niti najvišji predstavniki, kot je Sečin in njegov krog, niso več zmožni zavarovati svojih sorodnikov,« je dodal analitik.

Tudi vodja neodvisnega Inštituta za nacionalno strategijo Stanislav Belkovski misli, da so v ozadju ugrabitev nekdanji ali še aktivni predstavniki tajnih služb in policije. To so dobro organizirane kriminalne skupine, ki s svojim delovanjem dokazujejo, da je stopnja organiziranega kriminala v Rusiji takšna kakor v prejšnjem desetletju. Takšne ocene ostro zavrača prokremeljski politolog in poslanec dume iz vrst vladajoče Enotne Rusije Sergej Markov. »Tisti, ki pravijo, da so stvari take kot v devetdesetih letih, se ne le motijo, ampak lažejo. Na prvi pogled je jasno, da sta bila kaos in kriminal takrat precej večja.«

V zadnjih štirih letih so ugrabili kar osem ruskih poslovnežev. Najbolj odmevna je bila ugrabitev podpredsednika naftnega podjetja Lukoil Sergeja Kukure; zanj so zahtevali 6 milijonov dolarjev odkupnine. Ali so znesek kdaj izplačali, ni znano, saj se je tudi ta zgodba končala v največji tajnosti.

Večino ugrabitev povezujejo s kriminalno združbo Denisa Šilina, ki mu pripisujejo zveze v obveščevalnih in drugih varnostnih strukturah. Leta 2005 so ga celo priprli, že naslednji dan pa izpustili. Zdaj svojo kriminalno združbo menda vodi iz Urugvaja, v njej pa da sodeluje tudi nedavno priprti ugrabitelj in izsiljevalec Andrej Alešin, ki je nekoč delal kot policist v oddelku za boj proti organiziranemu kriminalu.

𝕏   Facebook   Telegram   Viber