Zakaj toliko žrtev?« se v Rusiji sprašujejo vsakič, ko se kaj potopi, strmoglavi ali eksplodira. Vprašanje je bilo postavljeno že tolikokrat, da je postalo predvsem retorično. Pred natanko letom dni, 10. junija 2011, se je zgodila ena najhujših ladijskih katastrof v ruski zgodovini. Na dno Volge je potonila potniška ladja Bolgarija, umrlo je 122 ljudi. Komisija, ki je tragedijo preiskovala, je sklenila, da je bilo vzrok zanjo nespoštovanje temeljnih pravil varnosti....
Zakaj toliko žrtev?« se v Rusiji sprašujejo vsakič, ko se kaj potopi, strmoglavi ali eksplodira. Vprašanje je bilo postavljeno že tolikokrat, da je postalo predvsem retorično.
Pred natanko letom dni, 10. junija 2011, se je zgodila ena najhujših ladijskih katastrof v ruski zgodovini. Na dno Volge je potonila potniška ladja Bolgarija, umrlo je 122 ljudi. Komisija, ki je tragedijo preiskovala, je sklenila, da je bilo vzrok zanjo nespoštovanje temeljnih pravil varnosti. Če bi jih upoštevali, se dotrajana barkača iz leta 1955 sploh ne bi podala na pot.
V enem samem letu so v Rusiji doživeli kar šest letalskih nesreč oziroma vsako peto letalsko nesrečo na svetu. Umrlo je sto ljudi, kar je, denimo, več kot v letalskih nesrečah v Afriki. Vzrok aprilskega strmoglavljenja letala družbe Utair je bilo prav tako nespoštovanje varnostnih pravil: na sibirskem letališču letala pred vzletom niso obdelali z antifrizom.
Tudi nedavne stoletne poplave na sicer sušnem jugu Rusije niso zgolj naravna katastrofa. V 50. letih prejšnjega stoletja zgrajeni vodovodni sistem kratko malo ni zdržal obilnega deževja. Sledila je vodna ujma, ki je z obličja zemlje odplaknila mesto Krimsk. Utonilo je 172 ljudi, ki so se v objemu noči nič hudega sluteč znašli pod vodo.
V Krasnodarskem, kraju na jugu države, ki velja za žitnico Rusije in je tudi priljubljen turistični cilj, so poplave resda redke, a ne tudi neznane. Z naraslo vodo so se spopadli že pozimi leta 2002, ko je umrlo 60 ljudi. Meteorologi so vedeli, da se bliža slabo vreme, vendar jih po trditvah lokalnih prebivalcev nihče ni posvaril pred verjetnostjo poplav. Predstavniki lokalnih oblasti trdijo nasprotno.
Za Rusijo je cinična brezbrižnost do človeškega življenja značilna že od carskih časov. Oblast poskuša prezir do življenja v dobi interneta kompenzirati s propagandnimi reportažami o srčni pomoči celotne Rusije. Na stotine prostovoljcev naj bi potovalo na jug, pitno vodo pa naj bi v Krimsk vozili celo iz dva tisoč petsto kilometrov oddaljenega Perma. V ozadju je slišati pritajene kritike, češ da bi več milijard dolarjev vredni proračun ministrstva za izredne razmere moral zadostovati vsaj za nakup osnovnih reševalnih potrebščin. A se je pokazalo, da v Krimsku ne primanjkuje samo pitne vode, ampak celo tako osnovnih reči, kot so lopate.
»Vse je pod nadzorom!« zagotavljajo državne televizijske postaje. Predsednik Vladimir Putin si je prizadeto območje ogledal iz helikopterja, za žrtve pa je pomolil tudi patriarh Ruske pravoslavne cerkve. Lonček so pristavili še poslanci ruske dume, ki so Ruse presenetili s predlogom za obvezno zavarovanje njihovih domov.
Tako kot leta 2010, ko je zaradi gozdnih požarov in smoga umrlo petdeset ljudi, si navadni državljani tudi tokrat že kot nekakšno mantro postavljajo vprašanje: »Zakaj toliko žrtev?« Odgovor je očiten: Ker gre za Rusijo!