Osebna stran Polone Frelih. 30 let novinarskega in analitičnega dela na enem naslovu. Kontekst in globinska razlaga sveta v preobrazbi.->
Tbilisi – Zgodaj zjutraj je bilo gruzinsko glavno mesto kakor mesto duhov. Zaradi praznika spomina na nasilno sovjetsko zatrtje gruzinske želje po življenju v samostojni državi pred 20 leti ter napovedanih protestov proti gruzinskemu predsedniku Mihailu Saakašviliju so bile trgovine in lokali povečini zaprti. Zgodaj dopoldan so se ljudje vendarle opogumili in ulice so preplavile gruzinske in evropske zastave.
Moskva – Dubaj je zadnji v vrsti tujih mest, kjer se je v letu dni zgodil spektakularni umor nasprotnika čečenskega predsednika Ramzana Kadirova. Šesti v tujini umorjeni kritik Kadirova je Sulim Jamadajev, ruski narodni heroj in nekdanji poveljnik zloglasnega proruskega čečenskega bataljona Vostok. Poznavalci opozarjajo na seznam 300 ljudi, ki so si s kritiko čečenskega despota podpisali smrtno obsodbo.
Moskva – Slovenski minister za zunanje zadeve Samuel Žbogar je končal dvodnevni delovni obisk v Ruski federaciji, kjer se je mudil kot prvi predstavnik nove vlade. Ne pa tudi zadnji. Slovenija je namreč zelo zainteresirana za krepitev odnosov z Rusijo, zato mu bodo v kratkem sledili še drugi, je poudaril Samuel Žbogar. Ta se je v Moskvi srečal s predsednikom odbora za zunanjo politiko v ruski dumi Konstantinom Kosačovom in ruskim ministrom za zunanje zadeve Sergejem Lavrovom, s katerim sta podpisala program posvetovanj med obema ministrstvoma v letošnjem letu, pogovarjala pa sta se tudi o skorajšnjem slovenskem predsedovanju odboru ministrov Sveta Evrope ter slovenskem sodelovanju pri ruskem plinskem projektu Južni tok.
Moskva – Na štiridnevnem uradnem obisku v Rusiji je predsednik palestinske uprave Mahmud Abas, ki se v ruski prestolnici mudi že drugič v manj kot štirih mesecih. Obisk je pripeljal do svojevrstnega paradoksa, saj je rusko vodstvo palestinskim oblastem na eni strani obljubilo skorajšnjo pripravo mirovne konference po zgledu tiste iz Annapolisa, po drugi pa jih je opremila z veliko količino orožja, s katerim želi okrepiti palestinske varnostne sile.
Moskva – V Kišinjovu, glavnem mestu najrevnejše evropske države Moldavije, so po volitvah izbruhnile nasilne demonstracije. Pretežno mladi protestniki so vdrli v predsedniško palačo in parlament ter uničili vse, kar se je dalo. Razbijali so šipe, zažigali pohištvo in skozi okna metali računalnike. Desettisočglave množice niso ustavili niti vodni topovi. »Stran s komunisti, hočemo svobodo!« in »Bolje mrtev kot komunist!« je po poročanju AP vzklikala množica slogan iz časa puča proti romunskemu diktatorju Ceausescu. Moldavija je bila pred priključitvijo k Sovjetski zvezi del Romunije in kar dve tretjini od 4,3 milijona prebivalcev je romunske narodnosti.
Moskva – Ruski premier Vladimir Putin je včeraj v spodnjem domu parlamenta predstavil ukrepe vlade zoper gospodarsko krizo. »Leto 2009 bo izjemno težko,« je opozoril v svojem prvem premierskem nastopu v dumi, hkrati pa izrazil prepričanje, da bo Rusija uspešno previharila težave. Z gospodarsko krizo, zaradi katere se je obseg ruskega gospodarstva v prvem četrtletju letošnjega leta skrčil za kar 7 odstotkov, se bo Rusija borila z ukrepi, vrednimi 90 milijard ameriških dolarjev, od katerih bo skoraj polovico prispeval zvezni proračun.
Moskva – Pri severnoatlantskem zavezništvu so dialog z Rusijo vzpostavili že leta 1991, temelji za bolj formalno sodelovanje pa so bili postavljeni leta 2002, ko je bil ustanovljen svet Nato-Rusija, ki je postal glavni forum za reševanje odprtih vprašanj med Vzhodom in Zahodom. Po ruskem vojaškem posredovanju v Gruziji avgusta lani je zavezništvo sodelovanje z Rusijo zamrznilo, prejšnji mesec pa so ga obnovili. Rusija bo odločitev o obnovitvi sodelovanja sprejela šele po majskem zasedanju zunanjih ministrov Nata, ko bo jasno, ali so ruskim zadržkom prisluhnili. Vprašanje članstva Gruzije in Ukrajine je slej ko prej glavni kamen spotike.
Moskva – V Rusiji so pozdravili obnovitev ameriško-ruskega dialoga, ki je v času predsedovanja nekdanjega ameriškega predsednika Georgea Busha in nekdanjega ruskega predsednika Vladimirja Putina zdrknil skorajda na raven iz hladne vojne. Premier Putin o prvem srečanju svojega naslednika Dmitrija Medvedjeva in ameriškega predsednika Baracka Obame ni rekel nič, bolj zgovoren pa je bil veteran ruske diplomacije Sergej Lavrov. Ta se ni mogel izogniti primerjavi med tokratnim in nekdanjimi ameriško-ruskimi predsedniškimi srečanji.
Moskva – Ruska centrala banka je zadnje dni pod velikimi pritiski, da vendarle zniža obrestno mero. Ta je zdaj med 15 in 19 odstotki, kar pomeni, da morajo banke posojila odobravati še po višjih, tudi 25-odstotnih obrestnih merah, kar duši gospodarsko aktivnost. Druga posledica dragih posojil je vedno slabša sposobnost posojilojemalcev za odplačilo obroka, kar naj bi po nekaterih napovedih do konca tega leta potopila na stotine manjših ruskih bank.