Moskva –Ruski tednikFinanceje v ponedeljek objavil seznam desetih najbogatejših Rusov, ki dokazuje, da je svetovna gospodarska kriza hudo prizadela tudi ruske bogataše. Največ je izgubil doslej najbogatejši Oleg Deripaska, čigar premoženje se je s 40 milijard zmanjšalo na komaj 5 milijard dolarjev. Zanj je bil usoden predvsem nakup rudarskega giganta Norilsk nickel, ki ga je kupil prav od trenutno najbogatejšega Rusa Mihaila Prohorova. Ta ima pod palcem 14,1 milijarde dolarjev.
Moskva – V nedeljo je na dvodnevni uradni obisk v Moskvo pripotoval bolivijski predsednik Evo Morales. To je sploh prvi obisk kakega bolivijskega voditelja v Rusiji. Tukaj so se sicer v zadnjih mesecih kar vrstili obiski voditeljev iz Latinske Amerike, kakor sta kubanski predsednik Fidel Castro in venezuelski predsednik Hugo Chávez. Tako kot z Venezuelo, državo z največjimi zalogami naravnega plina na južni polobli, je Rusija tudi z Bolivijo, ki je po zalogah plina takoj za njo, sklenila sporazum o energetskem sodelovanju.
Moskva – Včeraj je minilo natanko 20 let od ponižujočega umika sovjetskih enot iz Afganistana, kjer je življenje izgubilo od 14 do 15 tisoč sovjetskih vojakov. Prav v času tragične obletnice je rusko vodstvo namignilo, da razmišlja o bolj aktivnem sodelovanju v boju proti talibom. Tako naj bi Rusija že v kratkem prižgala zeleno luč za transport nevojaške opreme Nata čez svoje ozemlje, zavezniškim enotam pa naj bi v uporabo ponudila tudi svoje transportno letalo. »Svojih enot nikakor ne nameravamo znova poslati v Afganistan,« je meje ruskega sodelovanja postavil poročnik Oleg Kulikov, veteran afganistanske vojne in predavatelj na moskovski univerzi za obrambo.
Moskva – Ukrajinsko gospodarstvo je zaradi gospodarske krize na kolenih, zato je ukrajinska premierka Julija Timošenko v zadnjih dneh moledovala za pomoč pri predstavnikih skupine industrijsko najbolj razvitih držav G7, že pred tem pa se je obrnila na Rusijo. Ta je na precej skrivnostnih pogajanjih obljubila pet milijard dolarjev pomoči, kar je v ukrajinski politiki povzročilo nove razprtije. Zaradi tega in plinskega dogovora je Timošenkova za ukrajinskega predsednika Viktorja Juščenka nič manj kot narodna izdajalka.
Moskva – Organizacija dogovora o kolektivni varnosti (ODKB ), v kateri so poleg Rusije še Armenija, Belorusija, Uzbekistan, Tadžikistan, Kirgizija in Kazahstan, je na dobri poti, da postane politična in vojaška protiutež zvezi Nato. Če že ne v praksi, pa vsaj na papirju. Na nedavnem vrhu v Moskvi so namreč predsedniki držav članic podpisali dogovor o ustanovitvi skupnih sil za hitro posredovanje in se zavezali, da bodo v primeru agresije ali krize v kateri koli od članic ukrepali s skupnimi močmi. Rojevanje postsovjetskih sil za hitro posredovanje sicer ne poteka brez težav, saj sta se Belorusija in Uzbekistan že umaknila.
Moskva – Ameriški podpredsednik Joseph Biden se je ob robu 45. varnostne konference v Münchnu sešel tudi z gruzinskim predsednikom Mihailom Saakašvilijem. Po srečanju je izjavil, da je članstvo Gruzije v Natu izključno gruzinska notranjepolitična zadeva, kar so v Tbilisiju razumeli kot signal, da so za severnoatlantsko zavezništvo še naprej potencialni kandidati za članstvo. Rusija na vse skupaj ni rekla nič. Verjetno noče prehitro skaliti pozitivnega ozračja, ki trenutno vlada v odnosih med Moskvo in Washingtonom.
Moskva – Na obisku v Moskvi je bila najštevilčnejša delegacija evropske komisije po letu 2005, ki sta jo sprejela tako ruski predsednik Dmitrij Medvedjev kot premier Vladimir Putin. Tega je pripomba predsednika evropske komisije Joséja Manuela Barrosa o nedavnem umoru novinarke in odvetnika spravila v vidno nejevoljo. »Treba se je pogovarjati o vrsti problemov – tako v Rusiji kot v Evropi,« je planil Putin. Dogodek lepo ponazarja, kako napeti so postali evropsko-ruski odnosi po avgustovski vojni na Kavkazu in plinski krizi.
