Bruselj – Plin iz Rusije še ne bo znova stekel čez ukrajinsko ozemlje do evropskih odjemalcev. Pozno popoldne se je predstavnikom evropske komisije in češkega predsedstva z Ukrajino resda uspelo dogovoriti o napotitvi 10- do 12-članske ekipe neodvisnih izvedencev, da bodo preverjali pretok v plinovodih, zataknilo pa se je pri zahtevi Rusije, da tudi sama pošlje lastne opazovalce, to pa očitno ni bilo pogodu Kijevu.
Moskva – Rusija in Ukrajina sta pravoslavni božič preživeli dobesedno v hladni vojni, saj je plinski spor prav na praznični dan dosegel vrhunec. Številne evropske države, med njimi tudi Slovenija, so ostale povsem brez pošiljk ruskega plina, preostale so ga dobile v precej okrnjeni obliki. V Sarajevu je 72.000 gospodinjstev ostalo brez kurjave, v Bolgariji so zaprli šole in vrtce, na Madžarskem in Slovaškem pa so velikim industrijskim porabnikom omejili dobavo plina. Evropski uniji je prekipelo – izdala je ultimat, v katerem je od Ukrajine in Rusije zahtevala rešitev poslovnega spora najpozneje v 24 urah, sicer bodo politične posledice neizogibne.
Ljubljana– Gazprom je včeraj ob štirih zjutraj popolnoma ustavil dobavo plina za slovenski trg, so sporočili iz Geoplina. Razmere so se dopoldne nekoliko izboljšale, popoldne pa se je dobava spet zmanjšala. Geoplin bo zato plin zagotavljal iz svojih skladišč; povečal bo tudi dobavo iz drugih virov. Gospodinjstvom se pomanjkanja plina za zdaj ni bati, kljub temu pa Geoplin poziva k racionalni rabi tega energenta.
Moskva – Ruski plinski monopolist Gazprom in ukrajinsko državno plinsko podjetje Naftogaz se obkladata s čedalje hujšimi obtožbami, ukrajinsko in rusko vodstvo pa sta začeli vleči poteze, kakršnih v podobnih primerih še nista. Ukrajina je tako začasno razveljavila tranzitno pogodbo, sklenjeno z Rusijo, in zagrozila, da bo v celoti prepovedala transport ruskega plina po svojih plinovodih.
Moskva – Rusko-ukrajinska plinska vojna se zaostruje že štiri dni, premirja pa za zdaj ni pričakovati. Spor postaja vse bolj kompleksen in je že oplazil tudi Evropsko unijo; kar šest njenih članic – Češka Poljska, Slovaška, Romunija, Madžarska in Bolgarija – že prejema manj ruske nafte kot ponavadi. Evropska unija, ki bo danes o sporu razpravljala na izrednem zasedanju, poskuša ostati čim bolj nevtralna, čeprav si sprti strani na vse načine prizadevata, da bi jo pridobili na svojo stran. Rusija poleg tega vse odločneje zahteva, da Bruselj v sporu posreduje. »Ker ukrajinsko državno naftno podjetje Neftogaz Gazpromovim opazovalcem ne dovoli na njihove nadzorne postaje, smo evropski komisiji predlagali, naj zagotovi neodvisne opazovalce,« je sporočil tiskovni predstavnik Gazproma Sergej Kuprijanov.
Moskva – Ukrajina je tudi drugi dan novega leta ostala brez svežih pošiljk ruskega plina. Do nove rusko-ukrajinske plinske vojne, ki so že vrsto let zimska tradicija, je prišlo v času, ko se je živo srebro v Ukrajini spustilo na minus deset stopinj Celzija. Ne glede na to se Ukrajini z rešitvijo zapleta ne mudi, predvsem zato, ker ima v podzemnih skladiščih menda dovolj zalog plina za vso zimo. Svojo delegacijo je namesto v Moskvo včeraj poslala na turnejo po EU, ki z ruskim plinom zadovolji 40 odstotkov svojih potreb, kar 80 odstotkov plina pa dobi skozi ukrajinske plinovode.
Moskva – Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi bo danes začela postopoma razpuščati svoje opazovalne misije v Gruziji. Rusija namreč kot edina članica organizacije ni privolila v podaljšanje dosedanjega mandata in je predlagala nove pogoje, ki pa za druge članice niso sprejemljivi. Kot pogoj za podaljšanje Ovsejevega mandata med drugim zahteva priznanje neodvisnosti Južne Osetije, kar sta doslej storili le Rusija in Nikaragva. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je s tem v zvezi dejal, da se morajo članice Ovse zdaj odločiti, ali bodo sprejele ruski predlog. »Nič ni odvisno od nas,« je še dodal.
Moskva – Josip Visarionovič Stalin je po najbolj zadržanih ocenah pomoril 10 milijonov sodržavljanov, državo pa je pahnil v desetletja režimskega terorja. A je vseeno eno najbolj priljubljenih imen ruske zgodovine. Tretje mesto je dosegel tudi na natečaju Ime Rusije, ki ga je po zgledu britanske lestvice 100 največjih Britancev pripravila državna televizijska postaja Rossija. Od letošnjega maja je po spletu in s SMS-ji za največjo rusko zgodovinsko osebnost glasovalo kar 50 milijonov državljanov. Prvo mesto je zasedel knez Aleksander Nevski, ki je v prvi polovici 13. stoletja porazil Švede in nemški viteški red, drugo mesto pa je pripadlo Petru Stolipinu, ki je bil v zadnjem obdobju carske Rusije ministrski predsednik in mu pripisujejo zasluge za agrarno reformo.
