Moskva – Le nekaj dni pred začetkom sojenja domnevno vpletenim v umor ruske novinarke Ane Politkovske so v moskovskem predmestju Himki pretepli Mihaila Baketova, urednika lokalnega časopisa Himska Pravda. »To se zgodi, če nasprotuješ nekaterim ljudem. Če se bodo lotili še mene, boste lahko pisali tudi o tem. Nič več me ni strah,« je pogumno spregovorila njegova prijateljica Ljudmila Fedotova. Prepričana je, da je napad povezan z njegovim pisanjem o korumpiranosti lokalnih oblasti in kritiko njihovih gradbenih načrtov. Zaradi njih so nedavno odstranili spomenik in pokopališče padlih v 2. svetovni vojni, v nekaj mesecih naj bi posekali še bližnji gozd.
Moskva – V Južni Osetiji so zadnji streli odjeknili pred več kot tremi meseci, medijska vojna med Gruzijo in Rusijo pa divja še zdaj. Zdaj Moskva vztraja, da je na pragu nove zmage; zahodni mediji da so vendarle začeli objavljati resnico o avgustovskih dogodkih. Povod za takšno oceno je nedavni članek New York Timesa, ki ugotavlja, da je gruzinska vojska prestolnico Južne Osetije napadla 7. avgusta, ko je s pretirano uporabo sile ogrozila civiliste, ruske mirovnike in mednarodne opazovalce. Pri časniku se sklicujejo na vojaškega opazovalca Ovse.
Moskva – V Kišinjovu, glavnem mestu najrevnejše evropske države Moldavije, je prejšnji konec tedna potekalo zasedanje predsednikov vlad Skupnosti neodvisnih držav (SND), ki se že od ustanovitve pred 17 leti spopada s krizo identitete. Ta se je še poglobila po avgustovskem konfliktu v Južni Osetiji, ko je Gruzija protestno izstopila iz te regionalne organizacije. Ob robu vrha se je ruski premier Vladimir Putin srečal z moldavskim predsednikom Vladimirjem Voroninom in mu vnovič ponudil pomoč pri reševanju statusa moldavske separatistične pokrajine Pridnestrska republika. Pred tem je ruski predsednik Dmitrij Medvedjev podobno pomoč ponudil že Armeniji in Azerbajdžanu, ki sta že skoraj dve desetletji sprti zaradi separatistične enklave Gorski Karabah.
Moskva – »Moskva od današnjega srečanja G20 v Washingtonu ne pričakuje preveč,« je za agencijo RIA Novosti povedal neimenovani predstavnik kremeljske administracije in nadaljeval, »da bo to odlična priložnost za pogovore o svetovni finančni krizi in hkrati za to, da skupaj ugotovimo, kako je treba ukrepati. Našim partnerjem hočemo povedati, kje vidimo njihove dosedanje napake.«
Moskva – »Pripravljeni smo preklicati odločitev o namestitvi raketnega sistema v Kaliningradu, če se bo, seveda, nova ameriška administracija odpovedala svojim načrtom za namestitev raketnega ščita v Evropi,« je izjavil ruski predsednik Dmitrij Medevedjev v intervjuju za francoski Figaro pred današnjim vrhom Evropska unija-Rusija v Nici. Kakor je rekel, ga prve izjave novega ameriškega predsednika Obame navdajajo z optimizmom: »Z Obamo sva se lepo pogovarjala. Upam, da nam bo uspelo vzpostaviti poštene odnose, da bi vendarle rešili probleme, ki jih s prejšnjo administracijo nismo mogli«.
Moskva – V Komsomolsku ob Amurju so včeraj pokopali dvanajst od dvajsetih žrtev nesreče, ki se je zgodila soboto med preizkušanjem nove ruske jedrske podmornice Nerpa v Japonskem morju. Večina med njimi je bilo civilistov, natančneje ladjedelniških delavcev. »Njegovo dejanje je bilo junaško. Najprej je iz prostora, v katerem je bil plin, rešil svojega očeta, nato pa se je vrnil, da bi pomagal drugim, a se je pri tem zadušil,« se je sodelavcu poklonil poslovodja Vladimir Starodubov, ki je v nesreči izgubil kar pet podrejenih.
Moskva – Incidenti, ki se v zadnjih dneh vrstijo ob de facto meji med Južno Osetijo in Gruzijo, dokazujejo, da so razmere na območju petdnevne avgustovske vojne med rusko in gruzinsko vojsko, še naprej napete. To je preizkušnja predvsem za pripadnike opazovalne misije Evropske unije (EUMM), ki so v skladu z mirovnim načrtom pripotovali v Gruzijo 1. oktobra. Pravzaprav je pred resno preizkušnjo kar celotna EU, ki 18. novembra v Ženevi pripravlja mirovno konferenco. Abhazija namreč vztraja, da bo na pogovorih sodelovala le, če jo bodo obravnavali kot samostojno državo.
Moskva – Z vrsto reform, znanih kot perestrojka, je zadnji sovjetski voditelj Mihail Gorbačov odpravil sovjetsko plansko gospodarstvo in to je na koncu pripeljalo celo do novega političnega zemljevida Evrope. S to pogumno potezo se je Gorbačov zapisal v zgodovino in ostal tudi ena najbolj spoštovanih osebnosti Rusije. Zdaj poziva novega ameriškega predsednika Baracka Obamo, naj se perestrojke lotijo tudi ZDA. Le s tako temeljitimi reformami lahko pešajoča velesila premaga finančno krizo in obnovi svetovno ravnotežje, je Mihail Gorbačov razmišljal v intervjuju za italijanski dnevnik La Stampa.
Moskva – ZDA so pripravile nov predlog glede protiraketnega ščita v Evropi, ki ga je Rusija prejela le dan prej, preden je predsednik Dmitrij Medvedjev v prvem govoru ljudstvu napovedal, da se bo Moskva odzvala na ameriške načrte z namestitvijo raketnega sistema Iskander v ruski enklavi Kaliningrad. Tako je dal vedeti, da zavrača tudi najnovejši kompromisni predlog. Pravzaprav namerava dialog o tem vprašanju nadaljevati šele po tem, ko bo predsedniške dolžnosti prevzel Barack Obama, s katerim se je Medvedjev že pogovarjal po telefonu. S tem je ruski zunanji minister Sergej Lavrov seznanil ameriško zunanjo ministrico Condoleezzo Rice med sobotnim srečanjem v egiptovskem letovišču Šarm el Šejk.