Osebna stran Polone Frelih. 30 let novinarskega in analitičnega dela na enem naslovu. Kontekst in globinska razlaga sveta v preobrazbi.->
Moskva – Triindvajsetega oktobra pred petimi leti je 40 do zob oboroženih samomorilskih napadalcev in napadalk iz Čečenije vdrlo v gledališče Dubrovka in zajelo 912 igralcev in gledalcev predstave ruskega muzikala Nord Ost. Drama se je razpletla čez dobra dva dneva, ko so v gledališče vdrli ruski specialci. Posnetki zaradi neznanega plina omamljenih ljudi, od katerih jih je pozneje večina umrla, so pretresli ves svet, kdo je kriv za tragedijo, pa še danes ni znano. Letos so preživeli na Evropskem sodišču za človekove pravice vložili tožbo proti Rusiji; pravijo, da bodo spodbijali tudi odgovor, ki ga je na njihovo tožbo pripravila Rusija.
Moskva – »To je izredno srečanje, sklicano zadnjo minuto,« so nepričakovano pot izraelskega premiera Ehuda Olmerta v Moskvo komentirali v njegovem kabinetu. Olmert se je z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom srečal le 24 ur potem, ko so iranske oblasti razkrile, da je ruski predsednik na srečanju z vrhovnim iranskim verskim voditeljem ajatolo Alijem Hamneijem predstavil nov predlog za rešitev iranskega jedrskega vprašanja. Podrobnosti načrta niso znane.
Moskva – Ruski predsednik Vladimir Putin je v četrtek s svojim šestim in hkrati zadnjim pogovorom z državljani, ki ga je neposredno prenašala televizija, kar tri ure odgovarjal na vprašanja ljudi z vseh koncev države in celo iz sosednjega Kazahstana. Po svetovnem spletu, telefonu in z živo povezavo s kar 12 ruskimi mesti se je zanj nabralo več kot milijon vprašanj. A drugače kakor prejšnja leta so bila tokrat bolj kot z razmerami v Rusiji povezana z rusko vrnitvijo na svetovno politično prizorišče.
Moskva – »Obljube sem dajal samo mami, ko sem bil še majhen,« se je ruski predsednik Vladimir Putin v Teheranu izognil določitvi natančnega roka za dokončanje gradnje jedrske elektrarne Bušer, ki jo na jugu Irana gradi rusko podjetje. V skupni izjavi, ki sta jo dala z iranskim predsednikom Mahmudom Ahmadinedžadom, se je nato vendarle zavezal, da bo Rusija izpolnjevala svoje obveznosti in bo projekt končala v okviru dogovorjenih rokov. Zastoje je pripisal tehničnim težavam in zastareli opremi.
Moskva – Kaspijska konferenca, ki jo je v Teheranu gostil iranski predsednik Mahmud Ahmadinedžad, udeležili pa so se je predsedniki vseh drugih držav ob Kaspijskem morju, se je končala z deklaracijo, ki je v prvi vrsti odločna podpora iranskim jedrskim ambicijam in zaveza, da države tega območja v nobenem primeru ne bodo rabile za odskočno desko za napad na Iran. Sestanek je trajal cele štiri ure in čeprav niso dosegli dogovora o razdelitvi Kaspijskega morja, so bili s prvim sestankom po petletnem premoru zadovoljni vsi udeleženci. Najbolj zagotovo država gostiteljica.