Osebna stran Polona Frelih. 30 let novinarskega in analitičnega dela na enem naslovu. Kontekst in globinska razlaga sveta v preobrazbi.->
Ljubljana – Na dražbi v Moskvi so po rekordni ceni prodali 22-nadstropno Jukosovo stolpnico v središču mesta, kjer je bil nekoč sedež propadlega ruskega naftnega velikana. Simbol Jukosove nekdanje moči pa presenetljivo ni prešel v roke državnega naftnega podjetja Rosneft, ki je prav z nakupi Jukosovega premoženja postal največja ruska energetska družba, ampak je zdaj v lasti neznanega podjetja Prana. Ker ima takšno ime več deset ruskih podjetjih, za zdaj ni znano, kdo se skriva za nakupom, vrednim 2,87 milijarde evrov, kar je štirikrat več, kot je znašala izklicna cena. Bitka med Rosneftom in Prano je trajala kar tri ure, cena pa se je ustavila šele pri 707. ponudbi.
Ljubljana – Ruska državna naftna družba Rosneft je na četrtkovi dražbi v Moskvi kupila Jukosovo proizvodno enoto Samaraneftgaz, kjer načrpajo 200 tisoč sodov nafte na dan, in tri Jukosove rafinerije. Za zadnje premoženje propadlega ruskega naftnega velikana je Rosneftova podružnica Neft-Aktiv odštela 4,7 milijarde evrov. Za nakup se je potegovala le še manj znana družba Versar. V Rusiji je zdaj v državnih rokah kar 40 odstotkov naftne proizvodnje, prodaja pa Jukosu omogoča poplačilo 22,2 milijarde evrov neporavnanih davčnih obveznosti državi, ki so posledica davčnih postopkov proti Jukosu.
V Rusiji so dan zmage nad fašizmom in nacizmom praznovali z vojaško parado na Rdečem trgu. Slovesnosti so bile sicer precej manj razkošne kakor predlani, ko se se ob 60. obletnici zmage nad fašizmom v Moskvi zbrali domala vsi svetovni voditelji, z izjemo predstavnikov baltskih držav, ki so srečanje bojkotirali. Stare zamere so prišle na dan tudi med včerajšnjimi slovesnostmi v Moskvi, ko je predsednik Vladimir Putin v govoru na Rdečem trgu poudaril, da skrunitev vojnih spomenikov škodi odnosom med državami. Zbrani niso niti za trenutek podvomili, da je bilo sporočilo namenjeno Estoniji, ki je s premestitvijo spomenika sovjetskim vojakom povzročila najgloblji rusko-estonski spor doslej.
Spor glede preselitve spomenika sovjetskemu vojaku iz središča estonskega glavnega mesta Tallinna na tamkajšnje vojaško pokopališče je prerasel okvire estonsko-ruskih odnosov, saj se je na stran Estonije po Evropski uniji in ZDA zdaj odločno postavil še Nato. Ta je prokremeljsko mladino pozval, naj se nemudoma odreče nasilju, in proteste pred estonskim veleposlaništvom v Moskvi označil za nesprejemljivo zastraševanje. Sedemdnevni protesti so dosegli vrhunec v sredo, ko je razgreta mladina poskušala obračunati z estonsko veleposlanico in s švedskim veleposlanikom v Rusiji.
Ruski predsednik Vladimir Putin je v četrtkovem kremeljskem nagovoru članom obeh domov parlamenta, zadnjem v svojem drugem mandatu, še zaostril retoriko hladne vojne, s katero je mednarodno skupnost presenetil med februarskim nastopom na münchenski varnostni konferenci. Takrat je ostro kritiziral ameriški unilateralizem in napovedal, da bo Rusija odgovorila na protiraketni ščit, ki ga nameravajo Združene države postaviti na Poljskem in Češkem.
Ljubljana – Namestnik ruskega zunanjega ministra Vladimir Titov je zagrozil, da bo Rusija v varnostnem svetu OZN dala veto na načrt, ki predvideva nadzorovano neodvisnost Kosova, saj to za srbsko stran ni sprejemljivo. To je doslej najresnejši namig, da bo Rusija v varnostnem svetu preprečila rešitev kosovskega problema, kakor ga predvideva načrt posebnega odposlanca Združenih narodov za Kosovo Marttija Ahtisaarija.
Od nekdanjega ruskega predsednika Borisa Jelcina so se v torek v moskovski katedrali Kristusa Odrešenika poslovili tisoči. Pred največjo cerkvijo v Rusiji se je ves dan vila dolga vrsta ljudi s cvetjem in Jelcinovimi fotografijami v rokah. V katedrali, ki jo je v tridesetih letih prejšnjega stoletja pognal v zrak sovjetski voditelj Stalin in leta 1997 ponovno zgradil prav Jelcin, bo v sredo maša zadušnica, potem pa bodo Jelcina z vsemi državniškimi častmi pokopali na pokopališču Novodevičje.