V Rusiji so dan zmage nad fašizmom in nacizmom praznovali z vojaško parado na Rdečem trgu. Slovesnosti so bile sicer precej manj razkošne kakor predlani, ko se se ob 60. obletnici zmage nad fašizmom v Moskvi zbrali domala vsi svetovni voditelji, z izjemo predstavnikov baltskih držav, ki so srečanje bojkotirali. Stare zamere so prišle na dan tudi med včerajšnjimi slovesnostmi v Moskvi, ko je predsednik Vladimir Putin v govoru na Rdečem trgu poudaril, da skrunitev vojnih spomenikov škodi odnosom med državami. Zbrani niso niti za trenutek podvomili, da je bilo sporočilo namenjeno Estoniji, ki je s premestitvijo spomenika sovjetskim vojakom povzročila najgloblji rusko-estonski spor doslej.
Spor glede preselitve spomenika sovjetskemu vojaku iz središča estonskega glavnega mesta Tallinna na tamkajšnje vojaško pokopališče je prerasel okvire estonsko-ruskih odnosov, saj se je na stran Estonije po Evropski uniji in ZDA zdaj odločno postavil še Nato. Ta je prokremeljsko mladino pozval, naj se nemudoma odreče nasilju, in proteste pred estonskim veleposlaništvom v Moskvi označil za nesprejemljivo zastraševanje. Sedemdnevni protesti so dosegli vrhunec v sredo, ko je razgreta mladina poskušala obračunati z estonsko veleposlanico in s švedskim veleposlanikom v Rusiji.
Ruski predsednik Vladimir Putin je v četrtkovem kremeljskem nagovoru članom obeh domov parlamenta, zadnjem v svojem drugem mandatu, še zaostril retoriko hladne vojne, s katero je mednarodno skupnost presenetil med februarskim nastopom na münchenski varnostni konferenci. Takrat je ostro kritiziral ameriški unilateralizem in napovedal, da bo Rusija odgovorila na protiraketni ščit, ki ga nameravajo Združene države postaviti na Poljskem in Češkem.
Ljubljana – Namestnik ruskega zunanjega ministra Vladimir Titov je zagrozil, da bo Rusija v varnostnem svetu OZN dala veto na načrt, ki predvideva nadzorovano neodvisnost Kosova, saj to za srbsko stran ni sprejemljivo. To je doslej najresnejši namig, da bo Rusija v varnostnem svetu preprečila rešitev kosovskega problema, kakor ga predvideva načrt posebnega odposlanca Združenih narodov za Kosovo Marttija Ahtisaarija.
Od nekdanjega ruskega predsednika Borisa Jelcina so se v torek v moskovski katedrali Kristusa Odrešenika poslovili tisoči. Pred največjo cerkvijo v Rusiji se je ves dan vila dolga vrsta ljudi s cvetjem in Jelcinovimi fotografijami v rokah. V katedrali, ki jo je v tridesetih letih prejšnjega stoletja pognal v zrak sovjetski voditelj Stalin in leta 1997 ponovno zgradil prav Jelcin, bo v sredo maša zadušnica, potem pa bodo Jelcina z vsemi državniškimi častmi pokopali na pokopališču Novodevičje.
Ljubljana – V ponedeljek ob 15.45 po srednjeevropskem času je v kliničnem centru v Moskvi zaradi odpovedi srca umrl prvi predsednik Ruske federacije po razpadu Sovjetske zveze Boris Andrejevič Jelcin. Star je bil 76 let. Prvi, ki je Jelcinovi družini ob tragični novici izrazil sožalje, je bil zadnji sovjetski voditelj Mihail Gorbačov, ki mu je Jelcin med poskusom državnega udara leta 1991 stal ob strani, a ga je pozneje spretno izigral in se sam povzpel na oblast. Ruski predsednik Vladimir Putin, ki mu je Jelcin utrl pot na oblast, se je z izrazom sožalja oglasil šele tri ure po objavi novice. Prehitel ga je celo ameriški minister za obrambo Robert Gates, ki se je mudil v Moskvi.
Takoj po razglasitvi samostojnosti Litve, Latvije in Estonije leta 1991 so se za baltsko trojko začela težavna pogajanja o meji z Rusko federacijo. Stvari so se pravzaprav začele premikati šele po vstopu treh nekdanjih sovjetskih republik v Evropsko unijo in zvezo Nato leta 2004, ko je vprašanje njihove razmejitve z Rusijo postalo tudi vprašanje vzhodne meje evroatlantskih povezav. Najdlje je v pogajanjih z glavno naslednico nekdanje skupne države prišla Litva, ki je dogovor o meji sklenila leta 2003, marca letos pa je sporazum z Rusijo podpisala še Latvija; vlada v Rigi ga je že podprla, 17. maja pa bo o njegovi ratifikaciji razpravljal še latvijski parlament.
V estonski prestolnici Tallinn se pripravljajo na premestitev spomenika Bronastega vojaka in posmrtnih ostankov sovjetskih vojakov iz središča mesta na bolj odmaknjeno vojaško pokopališče. To je eden prvih ukrepov nove estonske desnosredinske vlade, ki je povzročil ostre odzive Moskve in ruske manjšine v Estoniji. Burna razprava o spornem spomeniku se je začela februarja, ko je estonski parlament sprejel zakon, ki omogoča odstranitev in proti kateremu je predsednik Toomas Hendrik Ilves vložil veto. Premestitve ni uspelo preprečiti niti mestnemu svetu estonske prestolnice, v katerem se bojijo, da bo ta poteza povzročila nerede in škodovala mednarodnemu ugledu Estonije.
