Z razpustitvijo parlamenta (vrhovne rade) in razpisom predčasnih volitev 27. maja, za kar se je po sedemurnem posvetovanju z vodstvom parlamenta in poslanskimi skupinami odločil ukrajinski predsednik Viktor Juščenko, se je v Ukrajini začel zadnji krog merjenja moči med predsednikoma države in vlade. Premier Viktor Janukovič je namreč na izredni seji vrhovne rade označil Juščenkov odlok za protiustavno »usodno napako« in zagrozil s predčasnimi predsedniškimi volitvami. Dvoboj med predsednikom in premierom se vleče že od t. i. oranžne revolucije pred dvema letoma in pol, zares pa se je zaostril, ko je 11 dotlej Juščenku zvestih poslancev pred dvema tednoma prestopilo na Janukovičevo stran. Takrat je bilo obtožbe o protiustavnosti slišati iz Juščenkovih ust. In prav ustavno sodišče bo, kakor kaže, moralo reči zadnjo besedo, kakor jo je že med predsedniškimi volitvami leta 2004, ko je odločilo v prid Juščenku.
Gruzijske oblasti Rusijo obtožujejo diskriminacije in kratenja človekovih pravic pet tisoč Gruzijcev, ki so bili iz Rusije izgnani avgusta lani, ko je Rusija z množičnimi deportacijami odgovorila na aretacijo štirih ruskih vojakov v Gruziji. Posebna preiskovalna komisija gruzijskega parlamenta je tožbo pripravljala pol leta in v tem času dokumentirala na desetine pričevanj državljanov Gruzije na začasnem delu v Rusiji. Tožba na 200 straneh se osredotoča na primere sedmih Gruzijcev, ki so umrli med deportacijami iz Rusije in v rasističnih napadih v Rusiji. Na sodišče jo je prinesel gruzijski veleposlanik v Svetu Evrope Zurab Čijaberašvili osebno.
Kitajski predsednik Hu Jintao se je v Rusiji mudil tri dni, večji del obiska pa mu je delal družbo ruski predsednik Vladimir Putin. Budnemu očesu obeh predsednikov ni ušel niti en podpis pogodb, sklenjenih med kitajskimi in ruskimi podjetji, bankami in celo rusko in kitajsko vesoljsko agencijo, čeprav je bilo sklenjenih kar 21 takšnih poslov. Energije lačni Kitajski pa več od vseh teh dogovorov zagotovo pomenijo ruska zagotovila o povečani dobavi nafte in zemeljskega plina. Kitajski pohod za ruskimi energenti je kitajskega predsednika Huja vodil v rusko »naftno meko« Tatarstan, kjer je preživel zadnji dan obiska.
Ljubljana – Z dražbo delnic Rosnefta, ki so bile v lasti propadlega naftnega velikana Jukosa, se je v Rusiji začela dokončna razprodaja Jukosovega premoženja. Skoraj desetodstotni delež Rosnefta je odkupila kar ena od Rosneftovih podružnic, s čimer je Rosneft postal druga največja ruska naftna družba. Za odkup deleža je odštel 7,6 milijarde dolarjev. Na dražbi je sodelovala tudi podružnica rusko-britanske družbe TNK-BP, ki je po velikosti tretja največja ruska naftna družba in je v polovični lasti British Petroleuma.
Rusija je v zadnjih dneh večkrat pokazala, da rešitve kosovskega vprašanja, kakor ga predvideva načrt posebnega odposlanca Združenih narodov za Kosovo Marttija Ahtisaarija, ne bo podprla, saj je v nasprotju z interesi Srbije. Mednarodna skupnost to razume kot nedvoumno napoved ruskega veta v varnostnem svetu Združenih narodov, ki utegne pahniti v nestabilnost ne le Kosovo, ampak tudi širšo regijo. Evropska unija in Združene države Amerike rotijo Moskvo, naj vendarle podpre najnovejši predlog o neodvisnosti Kosova pod nadzorom enot Evropske unije, ki ga bo Ahtisaari danes predstavil v varnostnem svetu.
Na koledarju ukrajinskega predsednika Viktorja Juščenka sta bila 21. in 22. marec označena kot dneva uradnega obiska v Rusiji, ko bi se moral Juščenko med drugim srečati tudi z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom in premierom Mihailom Fradkovom. A ukrajinske delegacije ni bilo v Moskvo, saj je ruska stran v zadnjem hipu obisk odpovedala. Najverjetneje zato, ker je Kremelj podvomil o smiselnosti obiska, ki da bi bil bolj kot dvostranskim odnosom namenjen krepitvi Juščenkovega položaja v domovini. Pomoč predsedniku, ki se odkrito spogleduje z Zahodom, pa je zadnje, kar je Moskva pripravljena storiti. Tako bi namreč metala polena pod noge svojemu tesnemu zavezniku, ukrajinskemu premieru Viktorju Janukoviču.
Atene– Ruski predsednik Vladimir Putin je med obiskom v Atenah skupaj z grškim in bolgarskim premierom Kostasom Karamanlisom in Sergejem Staniševom podpisal sporazum o gradnji 280-kilometrskega naftovoda, ki bo povezal pristanišči Burgas ob Črnem morju in Aleksandropolis v Egejskem morju. Rusija, Grčija in Bolgarija so se o gradnji 700 milijonov evrov vrednega energetskega projekta dogovarjale »dolgih« petnajst let, sprva zaradi omahljivosti Rusije, ki ni bila prepričana o njegovi ekonomski koristi, nato pa zaradi nesoglasij glede gradnje naftovoda, tranzitnih pristojbin in lastništva nad terminali.
