Osebna stran Polone Frelih. 30 let novinarskega in analitičnega dela na enem naslovu. Kontekst in globinska razlaga sveta v preobrazbi.->
Trinajstčlanski evalvacijski odbor Mednarodnega olimpijskega komiteja (MOK) je v sredo končal petdnevni inšpekcijski obisk črnomorskega letovišča Soči, na podlagi katerega bo izdal poročilo, ki bo odigralo ključno vlogo pri odločitvi o prizorišču zimskih olimpijskih iger leta 2014. Rusija se je na obisk dobro pripravila. Na smučišču Krasna Poljana, ki je predvideno za glavno olimpijsko prizorišče, so zagnali novo kabelsko železnico, s spustom po eni od predvidenih olimpijskih prog pa je za pravo atrakcijo poskrbel kar ruski predsednik Vladimir Putin.
Kdo bo novi ruski predsednik, je vprašanje, ki si ga ne le v Rusiji, ampak po vsem svetu, že nekaj časa zastavljajo mnogi. Še bolj »vroče« je to vprašanje postalo po nedavni odstavitvi dolgoletnega obrambnega ministra Sergeja Ivanova in njegovem imenovanju na položaj prvega podpredsednika vlade. Takšno kadrovanje je rusko intelektualno elito razdelilo na dva tabora. V prvem, številčnejšem taboru so tisti, ki zagovarjajo stališče, da je Putin, ko je Sergeja Ivanova po funkciji izenačil z Dmitrijem Medvedjevim, drugim resnim kandidatom za predsedniški položaj, jasno pokazal, da je prav Ivanov njegov favorit. Drugi tabor zastopa diametralno nasprotno stališče in vztraja, da je Putin Ivanova z odvzemom funkcije obrambnega ministra nedvomno potisnil na stranski tir.
Ljubljana – Včeraj se je iztekel rok, do katerega so investitorji še lahko kupili novoizdane delnice največje ruske banke Sberbanke, s čimer sodelujejo pri njeni dokapitalizaciji. Dobro obveščeni viri trdijo, da je zanimanje veliko. Isti viri še trdijo, da bo natančna vrednost novih delnic določena še ta teden, čeprav tudi možnosti manjše zamude ne izključujejo.
Rusko tožilstvo je v začetku februarja vložilo novo obtožnico proti nekdanjemu prvemu človeku propadlega naftnega velikana Mihailu Hodorkovskemu, ki v strogo varovanem sibirskem zaporu preživlja osemletno zaporno kazen zaradi goljufij in utaje davkov. Zdaj je obtožen še kraje in pranja denarja v skupni vrednosti več kot 23 milijard dolarjev. Če bo spoznan za krivega, o čemer skorajda nihče ne dvomi, mu grozi dodatnih 15 let zapora. Zagovorniki teze o še enem politično motiviranem procesu opozarjajo na dvojna merila. S takšnim izogibanjem davkom, kakršno očitajo Jukosu, si je menda mazala roke tudi državna naftna družba Rosneft.
Ruski mediji so se na široko razpisali o odmevnem govoru ruskega predsednika Vladimirja Putina na varnostni konferenci v Münchnu, na kateri je ta ostro napadel enostransko politiko Združenih držav Amerike. Menijo, da gre za prelomen nastop, ki naj bi utrdil vlogo Rusije kot nepogrešljivega igralca na svetovnem političnem prizorišču. Najtesnejši Putinovi sodelavci zavračajo tezo o vrnitvi k retoriki hladne vojne in zagotavljajo, da kaže rusko iskrenost razumeti predvsem v kontekstu zrelih partnerskih odnosov z Združenimi državami Amerike in Evropsko unijo.
V eni najbolj osamljenih držav na svetu, ki ji je kar 21 let z železno roko vladal nedavno preminuli Saparmurat Nijazov, znan kot Turkmenbaši, oče vseh Turkmencev, in »režiser« enega najbolj bizarnih kultov osebnosti, bodo jutri predsedniške volitve. Volivci bodo izbirali med šestimi kandidati, ki so bili v predvolilni kampanji deležni enake medijske pozornosti. Kljub navidezni pluralnosti dvomov o favoritu ni. To je 49-letni Gurbanguli Berdimuhamedov, o katerem zaradi izjemne podobnosti s pokojnim predsednikom mnogi domnevajo, da je pravzaprav njegov nezakonski sin. Kandidat opozicije v izgnanstvu, 58-letni Hudojberdi Orazov, na volitvah ne more sodelovati.
Odbor za zaščito novinarjev (CPJ) s sedežem v New Yorku je v letnem poročilu na 300 straneh za dva največja kršitelja na področju svobode medijev označil ruskega in venezuelskega predsednika Vladimirja Putina in Huga Cháveza. Vodja nove levice v Latinski Ameriki si je ta naziv prislužil z novembrsko grožnjo z odvzemom licence venezuelskim elektronskim medijem, ki da poskušajo razdeliti, oslabiti in celo uničiti venezuelsko državo. »Greh« ruskega predsednika Vladimirja Putina je julijski podpis ukrepa, v katerem je potegnil vzporednice med novinarstvom in terorizmom.