Moskva – V Rusiji so minuli konec tedna potekale največje demonstracije po razpadu Sovjetske zveze, ki je uradno nehala obstajati 25. decembra 1991, njeno umiranje na obroke pa se je začelo z množičnimi demonstracijami leta 1987. Na predvečer okrogle obletnice se nameravajo protestniki vrniti »na kraj zločina«.
Moskva – Ruski premier Vladimir Putin se je v prvem javnem odzivu na povolilne opozicijske demonstracije zavzel za dialog z oblastmi in držal besedo. Opozicija in moskovska mestna oblast sta dosegli kompromis, po katerem lahko danes na Blatnem trgu v Moskvi protestira 30.000 ljudi.
Moskva – V Moskvi se nadaljujejo protesti proti »nezakoniti« zmagi vladajoče stranke Enotna Rusija in ruskemu premieru Vladimirju Putinu, ki je vsem v brk včeraj na osrednji volilni komisiji kot prvi ruski politik uradno vložil zahtevo za registracijo za predsedniške volitve 4. marca 2012.
Moskva – Središče Moskve je bilo v ponedeljek zvečer zaprto območje in vstop na Rdeči trg je preprečevalo več deset pripadnikov posebnih policijskih enot Omon in notranje vojske. Včeraj so njihovo število povečali na 4000.
Moskva – Enotna Rusija je v dumi izgubila ustavno, obdržala pa je navadno večino. Po 96 odstotkih preštetih glasov ima v 450-članski dumi 238 sedežev. Na drugem mestu so komunisti z 92 poslanci, sledita pa Pravična Rusija (64) in liberalnodemokratska stranka (56).
Moskva – Vzporedno glasovanje je pokazalo, da je zmagovalka ruskih parlamentarnih volitev vladajoča Enotna Rusija, ki naj bi prejela 46 odstotka glasov, druga je Komunistična partija s 21 odstotki glasov, na tretje mesto se je s 14,1 odstotka glasov uvrstila Pravična Rusija, v dumo pa se je s 13,20 odstotki prebila še Liberalnodemokratska stranka.
Moskva – V Rusiji bodo jutri volili 450 poslancev dume, za kar se poteguje vseh sedem registriranih političnih strank; Enotna Rusija, komunistična partija (KPRF), liberalnodemokratska stranka (LDPR), Pravična Rusija, Prava stvar, Jabolko in Patrioti Rusije.
Moskva – Na zadnji novembrski dan so v Belorusiji, edini evropski državi s smrtno kaznijo, na smrt z ustrelitvijo obsodili Dzmitrija Kanavalaua in Uladzislava Kavaljoua. Na vrhovnem sodišču sta bila spoznana za kriva aprilskega terorističnega napada na postajo podzemne železnice v središču Minska. Umrlo je 14 ljudi, 200 jih je bilo ranjenih.
