Osebna stran Polone Frelih. 30 let novinarskega in analitičnega dela na enem naslovu. Kontekst in globinska razlaga sveta v preobrazbi.->
Moskva – Nekdanji prvi mož ruske prestolnice Juri Lužkov, ki je na županskem položaju vztrajal od leta 1992, konec lanskega leta pa ga je ruski predsednik Dmitrij Medvedjev odstavil s položaja po obtožbah zaradi korupcije in malomarnosti, je pred dnevi vložil prošnjo za izdajo dovoljenja za bivanje v Latviji, a so jo latvijski pristojni organi zavrnili. Da se nekoč prvi moskovski par zaradi strahu pred sodnim pregonom na vsak način poskuša umakniti iz domovine, dokazujejo tudi špekulacije, po katerih se najbrž nameravata s podobno prošnjo že kmalu obrniti tudi na avstrijske pristojne. Menda sta vložila tudi že prošnjo za britansko vizo. Lužkov in njegova soproga Jelena Baturina v vseh omenjenih državah razpolagata z razkošnimi nepremičninami.
Moskva – Ruski predsednik Dmitrij Medvedjev nadaljuje bližnjevzhodno turnejo, ki jo je v torek začel na Zahodnem bregu, kjer se je srečal s predsednikom palestinskih avtonomnih oblasti Mahmudom Abasom, včeraj pa ga je v Jordaniji sprejel jordanski kralj Abdulah II. Obisk, katerega cilj je krepiti dvostranske odnose in utrditi vlogo Rusije kot posrednice v bližnjevzhodnem mirovnem procesu, bi se v skladu s prvotnimi načrti moral začeti v Izraelu, kar pa je padlo v vodo zaradi stavke v izraelskem zunanjem ministrstvu. To je bil prvi obisk ruskega predsednika na Zahodnem bregu, ki ni vključeval tudi obiska Izraela. »Svetovni voditelji pogosto obiščejo Izrael in se ne srečajo s predstavniki palestinskih avtonomnih oblasti, redko pa se zgodi obratno,« pišejo o precedensu pri Jerusalem Postu.
Moskva – V začetku tedna so iz zapora izpustili zadnja dva opozicijska voditelja, ki sta bila zadržana na silvestrskih demonstracijah v podporo 31. členu ruske ustave, po kateri imajo državljani Rusije pravico do svobodnega zbiranja in združevanja. Sopredsednik opozicijskega gibanja Solidarnost Boris Nemcov in predsednik opozicijske stranke Druga Rusija Eduard Limonov, ki sta bila zaradi nespoštovanja policijskih ukazov ter razžalitve policije obsojena na 15-dnevno zaporno kazen, sta napovedala, da se bodo opozicijski protesti kljub represiji nadaljevali tudi v prihodnje.
Moskva – Konec tedna so v Rusiji nova zaokrožile informacije o smrti samooklicanega emirja Kavkaškega emirata Dokuja Umarova, ki je prevzel odgovornost za zadnja smrtonosna teroristična napada na ozemlju osrednje Rusije. Po eni od informacij je bil menda ubit v nedavni posebni operaciji ruske tajne službe FSB, po drugi pa da je umrl po hudi bolezni. O njej je javnost obvestil v videoposnetku, ki so ga avgusta objavili na separatistični spletni strani Kavkaz.center. V njem je napovedal tudi svojo upokojitev, kar pa je kmalu zatem preklical. V zadnjih letih so se informacije o njegovi smrti razširile že nekajkrat, a so se vedno izkazale za napačne.
Moskva – Skoraj 16-milijonski Kazahstan, ki je za Rusijo druga geografsko največja država na postsovjetskem prostoru in velja celo za najbolj demokratično državo Srednje Azije, se je znašel pod plazom kritik mednarodne skupnosti. Spodbudila ga je petkova odločitev parlamenta, s katero so soglasno podprli referendum o avtomatičnem desetletnem podaljšanju mandata dolgoletnega predsednika Nursultana Nazarbajeva.
Moskva – Lansko leto je prineslo precejšnje zbližanje med Rusijo in Poljsko, k čemur je pripomogel precej tragičen povod – aprilska nesreča poljskega predsedniškega letala pri Smolensku, v kateri so umrli nekdanji predsednik Lech Kaczynski in 94 drugih visokih poljskih državnih uradnikov. Namenjeni so bili na spominsko slovesnost v Katinu, kjer je sovjetska tajna policija leta 1940 pobila več kot 22.000 poljsikih častnikov in druge inteligence. Zgodovinske rane se celijo, sveže pa se znova odpirajo, za kar je poskrbelo zadnje poročilo ruske meddržavne letalske komisije, po katerem je za nesrečo kriva napaka pilota.
Moskva – Drugi sodni proces proti nekoč najbogatejšemu ruskemu oligarhu Mihailu Hodorkovskemu, ki je bil tik pred novim letom zaradi kraje 218 ton nafte in pranja denarja v vrednosti skoraj 100 milijonov dolarjev, obsojen na dodatnih šest let zapora, še kar odmeva. O procesu so razpravljali tudi v pododboru evropskega parlamenta za človekove pravice, skupina poslancev pod vodstvom estonske poslanke Kristiine Ojuland iz Skupine zavezništva liberalcev in demokratov za Evropo pa se je zavzela za uvedbo sankcij proti tistim, ki so odgovorni za nov sodni proces in dodatno kazen.
Moskva – V Rusiji bodo letos parlamentarne volitve, začela pa se bo tudi predvolilna kampanja pred predsedniškimi volitvami leta 2012, zato so pri spletnem časopisu Russia Profile organizirali razpravo o tem, ali se v največji državi na svetu obetajo politične spremembe, pod drobnogled pa so vzeli tudi gospodarske razmere s poudarkom na modernizaciji in zunanjo politiko. Napovedi so precej enotne, temeljna ugotovitev pa je, da bo daleč največje presenečenje letošnjega leta to, da ne bo večjih presenečenj. »Rusija bo še naprej živela na račun izvoza energentov, še naprej bo upravljala svojo demokracijo in krepila odnose z Evropsko unijo in Združenimi državami Amerike,« meni nemški strokovnjak Aleksander Rahr.
Mesta s precej romantičnim imenom Zvezdno mesto več desetletij ni bilo na nobenem zemljevidu, čeprav leži nedaleč od Moskve in se na zunaj v ničemer ne razlikuje od podobnih ruskih mest. Zato ker sodi med številna za javnost dolgo zaprta sovjetska mesta, v katerih so oblasti razvijale programe, s katerimi so med hladno vojno na vseh področjih poskušale prehiteti Zahod. V objemu gozda in skriti za visoko železno ogrado so sovjetski inženirji snovali sovjetski vesoljski program, tam pa je še zdaj Center za urjenje kozmonavtov Jurija Gagarina, zato je za obisk še vedno potrebno dovoljenje ruskih oblasti. Zanj za zajetno plačilo poskrbijo številne ruske turistične agencije, ki obljubljajo »nepozaben izlet v zibelko sovjetskega vesoljskega programa«. V Zvezdnem mestu, kjer še zdaj živijo ruski kozmonavti z družinami, je v tem trenutku težko videti kaj pretirano zvezdnega. Pročelja stavb žalostno propadajo, na zlata leta ruske kozmonavtike pa spominja le še spomenik Juriju Gagarinu, prvemu človeku, ki je poletel v vesolje, ter psički Lajki, njegovemu živalskemu ekvivalentu.
Moskva – Po beloruskih predsedniških volitvah 19. decembra, na katerih je s skoraj 80-odstotno podporo dobil že četrti mandat avtoritarni predsednik Aleksander Lukašenko, kar je na ulicah glavnega mesta obsodilo okoli 20.000 ljudi, se 10-milijonska Belorusija vrača v izolacijo, v kakršni se je znašla že po predsedniških volitvah pred petimi leti. Takrat je Evropska unija za Lukašenka in 40 drugih beloruskih visokih predstavnikov zaradi surovega obračuna z opozicijskimi protestniki uvedla prepoved potovanja, o podobnem ukrepu pa evropski diplomati razmišljajo tudi tokrat. Vzrok je še okrutnejši obračun s protestniki, ko je končalo za zapahi kar 600 ljudi, med njimi tudi skoraj vsi opozicijski predsedniški kandidati. Večina protestnikov je zdaj že na prostosti, z izjemo petih predsedniških kandidatov in 26 drugih domnevnih organizatorjev protestov, ki jim zaradi organizacije množičnih nemirov grozi do 15 let zapora.