Osebna stran Polone Frelih. 30 let novinarskega in analitičnega dela na enem naslovu. Kontekst in globinska razlaga sveta v preobrazbi.->
V srcu ruskega glavnega mesta, Aleksandrovskem vrtu, ki je za Moskvo to, kar je za New York Centralni park, utrip popusti šele proti jutru. Takrat v njem zavladajo tisti, ki »kavarne pod milim nebom« s pobiranjem smeti še pred sončnim vzhodom pripravijo na nov dan. Dan, ko bodo tam spet paradirale gruče nasmejanih dolgonogih deklet v kratkih krilcih, skupinice fantov, ki lovijo njihove poglede, zaljubljenci vseh starosti, popotniki, berači in potepuški psi …
Rusija je uresničila večmesečne grožnje in odstopila od sporazuma o konvencionalnih silah v Evropi, enega najpomembnejših varnostnih sporazumov v Evropi po koncu hladne vojne. Odločitev o moratoriju je v soboto podpisal ruski predsednik Vladimir Putin, ki je to možnost prvič omenil v svojem zadnjem nagovoru narodu konec aprila. Ta korak so naredili »zaradi posebnih okoliščin, ki načenjajo varnost Ruske federacije in zahtevajo takojšen odziv«, so sporočili v Kremlju, kjer že dlje časa z nelagodjem spremljajo širjenje Nata na rusko dvorišče, predvsem pa ameriške načrte za postavitev raketnih sistemov na Poljskem in radarja na Češkem.
»Od otroštva, ki sem ga preživel med Bostonom in Mainom, se je le redko zgodilo, da bi slišal zvok mimoidočega vlaka in si ne bi želel, da bi bil na njem,« je v uvodu v svoj prvi potopis z naslovom Veliki železničarski bazar zapisal Paul Theroux, slavni pisatelj in strasten ljubitelj železnic. Štirideset let staro klasiko kot kakšno biblijo v naročju, med premagovanjem razdalj z vlaki, še zdaj stiskajo popotniki vseh starosti. »Če je vlak velik in udoben, sploh ne potrebujete končnega cilja. Dovolj je sedež pri oknu.«
»Kje so demonstracije Druge Rusije?« sem na Nevskem prospektu v Sankt Peterburgu spraševala mimoidoče. Opozicijska koalicija Druga Rusija je namreč na svoji spletni strani objavila le čas shoda tistih, ki se ne strinjajo z oblastjo, ne pa tudi kraja, kjer bo manifestacija potekala. Namesto odgovorov sem dobila le nekaj brezbrižnih, celo zaničljivih pogledov, zaradi katerih sem se odločila, da bom protestnike raje poiskala kar sama. Po eni uri sem jih našla, in sicer v starem delu mesta. Skupino kakih tisoč ljudi je vodil eden glavnih članov Druge Rusije Gari Kasparov.