Osebna stran Polona Frelih. 30 let novinarskega in analitičnega dela na enem naslovu. Kontekst in globinska razlaga sveta v preobrazbi.->
Moskva – Rusija pred včerajšnjim zasedanjem zunanjih ministrov Nata ni niti malo dvomila, da bo srečanje prineslo ponovno vzpostavitev formalnih odnosov med Natom in Rusijo, ki so jih članice zavezništva zamrznile neposredno po ruskem vojaškem posredovanju v Gruziji avgusta lani. Predvsem zato, ker so se za to že pred zasedanjem odkrito zavzele najvplivnejše članice zavezništva, med njimi ZDA, pa tudi zaradi svoje geste dobre volje, zaradi katere so ta teden preko njenega ozemlja v Afganistan že pričele prihajati prve pošiljke nevojaškega materiala. »Mislim, da je obdobje odtujitve daleč za nami,« je bil za rusko agencijo RIA Novosti dan pred zasedanjem optimističen ruski veleposlanik pri Natu Dmitrij Rogozin.
Moskva – »Nehajte govoriti in začnite ukrepati,« je sporočilo, ki ga je gruzinska opozicija pred kratkim naslovila na državljane. S temi besedami jih je hotela spodbuditi k zavzetejšemu prizadevanju za odstavitev predsednika Mihaila Saakašvilija. Opozicija mu pripisuje krivdo za lanski fiasko v kratkotrajni vojni z Rusijo in za čedalje hujšo gospodarsko krizo, zato zahteva njegov odstop, vzpostavitev razmer za poštene in demokratične volitve in nato še razpis predčasnih volitev.
Moskva – Kirgiški predsednik Kurmanbek Bakijev je včeraj podpisal dekret o zaprtju ameriškega vojaškega oporišča Manas, ki je delovalo vse od leta 2001, ko so ZDA z zavezniki napadle Afganistan. Pred tem je zakon z veliko večino potrdil parlament, v katerem kar 80 odstotkov sedežev zaseda stranka, ki podpira Bakijeva. Ko bo Washington o dekretu uradno obveščen, mu bo na voljo pol leta, da od tam umakne okoli 1800 vojakov, transportna letala in drugo opremo.
Moskva – Ameriški podpredsednik Joseph Biden se je ob robu 45. varnostne konference v Münchnu sešel tudi z gruzinskim predsednikom Mihailom Saakašvilijem. Po srečanju je izjavil, da je članstvo Gruzije v Natu izključno gruzinska notranjepolitična zadeva, kar so v Tbilisiju razumeli kot signal, da so za severnoatlantsko zavezništvo še naprej potencialni kandidati za članstvo. Rusija na vse skupaj ni rekla nič. Verjetno noče prehitro skaliti pozitivnega ozračja, ki trenutno vlada v odnosih med Moskvo in Washingtonom.
Moskva – Ruski zunanji minister Sergej Lavrov se je na tradicionalni januarski tiskovni konferenci, na kateri se običajno posveti dosežkom ruske diplomacije v preteklem letu, osredotočil predvsem na aktualne izzive. Izrazil je upanje, da se bodo s prihodom novoizvoljenega ameriškega predsednika Baracka Obame za rusko-ameriške odnose začeli lepši časi, in poudaril, da je egiptovski mirovni načrt najboljša pot do ustavitve nasilja v Gazi.
Moskva – Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi bo danes začela postopoma razpuščati svoje opazovalne misije v Gruziji. Rusija namreč kot edina članica organizacije ni privolila v podaljšanje dosedanjega mandata in je predlagala nove pogoje, ki pa za druge članice niso sprejemljivi. Kot pogoj za podaljšanje Ovsejevega mandata med drugim zahteva priznanje neodvisnosti Južne Osetije, kar sta doslej storili le Rusija in Nikaragva. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je s tem v zvezi dejal, da se morajo članice Ovse zdaj odločiti, ali bodo sprejele ruski predlog. »Nič ni odvisno od nas,« je še dodal.
Moskva, Himki – »Ne glede na izjave moskovskih oblasti o huliganih, ki so kršili javni red in mir, je bil nedeljski protest nekaj povsem drugega od tega, kar se trenutno dogaja v Grčiji in kar se je pred leti dogajalo v Parizu. Bili so mirni protesti. K nasilju se je zatekla edinole oblast,« je v ponedeljek na tiskovni konferenci v Moskvi opozoril najbolj izpostavljeni član ruske opozicije Gari Kasparov.
Moskva – Zunanji ministri 56 držav članic Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse) so velik del dvodnevnega zasedanja v Helsinkih namenili avgustovskemu konfliktu v Južni Osetiji in o tem se je razvnela precej burna razprava. Številne članice so se zavzele za razširitev mandata opazovalcev Ovseja tudi na gruzinski separatistični pokrajini Abhazijo in Južno Osetijo, Rusija pa pričakuje preiskavo o tem, zakaj se v Ovseju na dan izbruha konflikta niso odzvali, potem ko so jih opazovalci opozorili, da Gruzija pripravlja napad.