Moskva – Ko sta direktor Gazproma Aleksej Miller in direktor Naftogaza Oleh Dubin v Bruslju izrazila pripravljenost na obnovitev pošiljk plina, pri čemer je Rusija poudarila, da bo to storila takoj, ko bodo v Ukrajino prispeli mednarodni opazovalci, si je Evropa oddahnila. Kmalu zatem se je pokazalo, da stvari vendarle niso tako rožnate. V Bruslju namreč niso dosegli sporazuma o evropski opazovalni misiji. O tem kdo je za to kriv, je več mnenj. Evropska komisija in češko predsedstvo vztrajata, da je podpis sporazuma zavrnila Rusija, pri Gazpromu trdijo, da je to storila Ukrajina, ruski predsednik Vladimir Putin pa je v svoji rezidenci Novo Ogarjevo izrazil obžalovanje, ker evropska komisija o tem ni hotela podpisati sporazuma.
Moskva – Rusija in Ukrajina sta pravoslavni božič preživeli dobesedno v hladni vojni, saj je plinski spor prav na praznični dan dosegel vrhunec. Številne evropske države, med njimi tudi Slovenija, so ostale povsem brez pošiljk ruskega plina, preostale so ga dobile v precej okrnjeni obliki. V Sarajevu je 72.000 gospodinjstev ostalo brez kurjave, v Bolgariji so zaprli šole in vrtce, na Madžarskem in Slovaškem pa so velikim industrijskim porabnikom omejili dobavo plina. Evropski uniji je prekipelo – izdala je ultimat, v katerem je od Ukrajine in Rusije zahtevala rešitev poslovnega spora najpozneje v 24 urah, sicer bodo politične posledice neizogibne.
Moskva – Postsovjetsko prostranstvo se je znašlo v primežu globalne finančne krize in ruska nacionalna valuta rubelj je včeraj v primerjavi z evrom dosegla najnižjo vrednost od uvedbe skupne evropske valute leta 1999. S še hujšimi gospodarskimi težavami se ubada Ukrajina: nacionalna valuta grivna je od septembra izgubila že polovico vrednosti, devalvacija je v središču novega srditega spora med premierko Julijo Timošenko in predsednikom Viktorjem Juščenkom. Bivša zaveznica, zdaj njegova nočna môra, ga je obtožila namernega slabenja nacionalne valute s ciljem državo pripeljati do popolnega bankrota. Za Ukrajino utegne biti hkratna politična in gospodarska kriza smrtonosna kombinacija.
Moskva – Z ustanovitvijo nove vladajoče koalicije se je v Ukrajini končala večmesečna politična kriza, zaradi katere je bilo v največji evropski državi pričakovati že četrte parlamentarne volitve v manj kot treh letih. Pri predčasnih volitvah je vztrajal predsednik Viktor Juščenko, čigar stranka je zaradi različnih pogledov na vojno v Gruziji in pozivov k zmanjšanju predsedniških pooblastil septembra izstopila iz koalicije. Popustil je, ker vlada in parlament zaradi svetovne finančne krize volitev nista hotela financirati. Koalicija ima za sestavo vlade na voljo mesec dni.
Moskva – Rojevanje Rusko-beloruske unije se vleče že enajst let, a nova meddržavna povezava nikakor ne more zaživeti. Nekaj je bilo storjeno samo na področju spodbujanja trgovinske menjave in vprašanja vizumov, drugje pa se zadeve nikamor ne premaknejo. V ponedeljek je bil tako na belorusko zahtevo za nedoločen čas preložen predvideni sestanek vrhovnega državnega sveta unije. Belorusija je predlagala, da se pred tem še enkrat sestaneta vodstvi obeh držav.
Moskva – V Biškeku, glavnem mestu Kirgizije, je potekalo prvo vrhunsko zasedanje Skupnosti neodvisnih držav po avgustovski vojni v Gruziji. Ta je zaradi spopada izstopila iz regionalne organizacije, v kateri so do takrat sodelovale vse nekdanje sovjetske republike razen baltske trojke, in je zrasla na pepelu Sovjetske zveze. Organizacija, v kateri ima glavno besedo najmočnejša Rusija, je zaradi političnih in energetskih sporov sicer že pred tem pokala po vseh šivih. Poleg izstopa Gruzije je zasedanje zaznamovala tudi odsotnost ukrajinskega in azerbajdžanskega predsednika.
Moskva – V Ukrajini bodo 7. decembra predčasne parlamentarne volitve, ki bodo že tretje v manj kot treh letih. Datum je ukrajinski predsednik Viktor Juščenko sporočil med obiskom v Italiji, kamor je odpotoval po televizijskem nastopu, v katerem je državljane obvestil, da so pogajanja o obnovitvi koalicije propadla in da razpušča parlament. »Ne želim si, da bi milijone Ukrajincev na predčasne volitve gledalo kot na tragedijo. Živimo v demokratični državi in demokracija je kakor gospa, ki pozna odgovor na vsako vprašanje. Ta gospa nima nobenega orožja, ne pištol, ne topov, ne tankov, pa kljub temu vedno najde odgovor,« je bil dramatičen Juščenko.
Moskva – Kadar ukrajinska premierka Julija Timošenko obišče Moskvo, v Ukrajine ne manjka notranjepolitičnih zdrah, in tako je bilo tudi tokrat. Iz tabora oranžne princesa, so namreč že med poletom sporočili, da je poskušal predsednik Viktor Juščenko sabotirati njen obisk. »Ukradel« naj bi ji namreč letalo, s katerim naj bi poletela na pogovore o cenah plina za prihodnje leto. Z manjšo zamudo je vendarle prispela na cilj. Spori med Timošenkovo in Juščenkom, v dneh oranžne revolucije njenim tesnim zaveznikom, so že tako daleč, da Ukrajini vnovič grozijo predčasne parlamentarne volitve.
Tbilisi – V Tbilisiju je po včerajšnji sklenitvi premirja in manj kot 24-urnem olajšanju spet zavladal preplah. Ulice so opuščene, oči prebivalcev pa uprte v televizijske sprejemnike. Včeraj pozno popoldne se je namreč kakor strela razširila novica, da se okrog 60 ruskih tankov in oklepnikov iz Gorija pomika proti Tbilisiju. Da hoče ruska vojska obkoliti glavno mesto, je pozneje na ameriški televizijski postaji CNN zatrdil gruzinski predsednik Mihail Saakašvili.
