Moskva – Slab mesec dni po umoru Natalije Estemirove, aktivistke ruske humanitarne organizacije Memorial v Čečeniji, je ruske pravozaščitnike pretresla nova tragedija. V čečenski prestolnici Grozni so včeraj v prtljažniku avtomobila odkrili trupli ruske aktivistke za pravice otrok Zareme Sadulajeve in njenega moža Alika Džabrailova, na katerih so vidni sledovi strelnih ran. Nobeden od umorjenih še ni dopolnil 30 let.
Moskva – »Provinca brez zakonov, kjer lahko vsak dan ugrabljaš in ubijaš ljudi ter jih zapiraš v skrivne zapore, brez kakšnega koli tveganja, da boš kdaj za to odgovarjal,« je Čečenijo opisala pred kratkim brutalno umorjena sodelavka ruske humanitarne organizacije Memorial Natalija Estemirova. Zdaj bo ta ruska republika na Severnem Kavkazu še bolj prepuščena sama sebi oziroma – milo rečeno – dvomljivim metodam čečenskega predsednika Ramzana Kadirova.
Moskva – »Seveda mi grozijo, vendar bom ostala v Čečeniji, ljudje me potrebujejo,« je ruska aktivistka za človekove pravice Natalija Estemirova pred letom in pol dejala skupini tujih novinarjev v svoji pisarni v čečenskem glavnem mestu Grozni. Tam so jo v sredo zjutraj ugrabili, pozno popoldne pa so njeno truplo našli v sosednji Ingušetiji. Umrla je za posledicami strelov v glavo in prsi. V času, ko je večkrat odlikovana 50-letna čečenska mati Terezija doživljala agonijo, so njeni sodelavci in kolegi v prostorih neodvisnega novinarskega središča v Moskvi predstavljali monografijo, v kateri so dokumentirani zločini, ki jih je ruska vojska zakrivila v Čečeniji. Pozvali so tudi k ustanovitvi mednarodnega sodišča za Čečenijo.
»Naj nam Bog da moči, da se maščujemo svojim sovražnikom,« pravi eden od verzov himne najmanjše in najmlajše ruske republike Ingušetije, ki leži na nemirnem Severnem Kavkazu. Komaj 4000 kvadratnih kilometrov velika in pretežno muslimanska republika s 300 tisoč prebivalci ima zaradi etničnih trenj, krvnega maščevanja in tujih invazij precej krvavo zgodovino in je še zdaj ujeta v spiralo nasilja.
Moskva – »Včeraj natanko opolnoči se je v Čečeniji končala protiteroristična operacija, ki jo je ruska vojska tam začela leta 1999,« so v četrtek sporočili iz ruskega državnega protiterorističnega odbora. Odločitev, ki jo je predlagal ruski predsednik Dmitrij Medvedjev, je namenjena nadaljnji stabilizaciji varnostnih razmer in normalizaciji družbeno gospodarskega položaja v tej severnokavkaški republiki. V skladu z njo bo Čečenijo v letošnjem letu zapustilo 25.000 od skupaj 50.000 pripadnikov ruskih oboroženih sil. Premestili jih bodo na druge lokacije na Kavkazu, med drugim v Ingušetijo in Dagestan; v teh so napadi islamskih upornikov trenutno precej bolj pogosti kakor v Čečeniji, kjer jih menda deluje le še 70.
Moskva – Dubaj je zadnji v vrsti tujih mest, kjer se je v letu dni zgodil spektakularni umor nasprotnika čečenskega predsednika Ramzana Kadirova. Šesti v tujini umorjeni kritik Kadirova je Sulim Jamadajev, ruski narodni heroj in nekdanji poveljnik zloglasnega proruskega čečenskega bataljona Vostok. Poznavalci opozarjajo na seznam 300 ljudi, ki so si s kritiko čečenskega despota podpisali smrtno obsodbo.
V telovadnico zaradi prenove zaprte moskovske šole se na zasedanje umakne dvanajst porotnikov in v popolni izolaciji ure in ure tehtajo, ali je posvojeni čečenski deček kriv umora svojega očima – častnika ruske vojske. To je prizor iz zadnjega filma nekoč že z oskarjem nagrajenega ruskega režiserja Nikite Mihalkova z naslovom 12, s katerim se je v kategoriji najboljši tujejezični film tudi letos potegoval za prestižno filmsko nagrado.
Moskva – Ruska duma je včeraj podpisala sporazum o prijateljstvu, sodelovanju in pomoči gruzinskima separatističnima pokrajinama Južni Osetiji in Abhaziji, katerih samostojnost je priznala 26. avgusta in kjer bo do preklica ostalo 7200 ruskih vojakov. Tovrstna vpletenost na južnem Kavkazu pa utegne Rusijo drago stati. Trenutek ruske nepozornosti namreč utegnejo izrabiti tisti, ki si v ruskih republikah na severnem Kavkazu prizadevajo za samostojnost. Da se nekaj v tej smeri že dogaja, dokazujejo vse pogostejši napadi upornikov v Čečeniji, Dagestanu in Ingušetiji, kjer je najhuje, saj skorajda ne mine dan brez napada na predstavnike proruskih oblasti.
Moskva – Po spektakularnem umoru Ruslana Jamadajeva, spreobrnjenega čečenskega upornika, ki je bil nato celo poslanec ruske dume in so ga v zadnjem času vse pogosteje omenjali kot morebitnega naslednika čečenskega predsednika Ramzana Kadirova, ni več nobenega dvoma, da so rusko osredotočenost na konflikt v Gruziji spretno izkoristili tisti, ki hočejo znova destabilizirati Severni Kavkaz. Umor se je v središču Moskve zgodil le nekaj minut po Jamadajevem srečanju v Kremlju, in to sredi belega dneva. Tudi zato dogodek rusko oblast opominja, da utegne kavkaški sod smodnika vnovič eksplodirati.
