Moskva – Vse od časov Petra Velikega so ruski vojaki nosili portjanke – kos volnenega blaga, ki se ovije okoli stopala in nadomešča nogavice. Zdaj ta »simbol« ruskega vojaka dokončno odhaja v ropotarnico zgodovine. V obujkih, kakor po slovensko rečemo ruski verziji nogavic, so ruski vojaki v času napoleonskih vojn jurišali na Pariz, leta 1945 na Berlin, še nedavno pa so ohranjale suhe noge nabornikov v čečenskem mestu Grozni.
Jutro je turobno. V jesenski Moskvi drugačnih skorajda ni. Na ploščadi pred gledališčem Dubrovka vlada smrtna tišina. Več sto ljudi, zbranih na prizorišču enega najhujših terorističnih napadov v ruski zgodovini, nemo strmi v podobe ubitih talcev. Zaradi nepreglednega števila nageljnov in sveč je stopnišče pred vhodom videti, kot bi bilo prekrito z rdečo preprogo. »Oprostite nam, ker krivcev še vedno nismo kaznovali. Prej ali slej se bo moral vsak soočiti z božjo pravičnostjo,« se iz zvočnika zasliši moški glas. V ozadju igra klasična glasba. Ko v zrak poleti 129 belih balonov – po eden za vsako žrtev –, se množica počasi razide.
