Moskva – Ruski oligarh Mihail Hodorkovski, nekdanji lastnik propadlega naftnega velikana Jukos, ki skupaj s poslovnim partnerjem Platonom Lebedovom v zaporu preživlja osemletno zaporno kazen zaradi poneverbe in utaje davkov, konec lanskega leta pa je bil zaradi kraje 218 ton nafte in pranja skoraj sto milijonov dolarjev obsojen na še dodatnih šest let zapora, na Zahodu nesporno velja za največjega ruskega disidenta. Ker so ga mediji povzdignili v pravega zvezdnika ruske borbe za človekove pravice, se njegove malverzacije med divjo rusko privatizacijo in tudi sicer zelo redko označujejo kot sporne. Izjema je nedavno razkritje v britanskem Sunday Timesu, po katerem naj bi irska oblast zamrznila 65 milijonov evrov, ki jih je imel naloženih na tamkajšnjih bančnih računih.
Moskva – Na moskovskem sodišču bodo danes objavili razsodbo o drugem sodnem procesu proti Mihailu Hodorkovskemu in njegovemu partnerju Platonu Lebedevu, ki sta obtožena, da sta ukradla 218 ton nafte in zakrila nezakoniti izvor 72,5 milijona evrov sredstev. Če bosta spoznana za kriva, jima grozi še dodatnih 14 let zapora. Nekdanji lastnik propadlega ruskega naftnega velikana Jukos je bil skupaj s partnerjem aretiran leta 2003 in zaradi obtožb o davčni utaji in pranju denarja obsojen na osemletno zaporno kazen, ki se izteče prihodnje leto. Številni kritiki opozarjajo, da sta oba procesa politično motivirana, kar so ugledni zahodni politiki poudarili tudi v odprtem pismu, naslovljenem na ruskega predsednika Dmitrija Medvedjeva.
Moskva – Nekdanji sovjetski disident in politični zapornik, zdaj pa publicist Aleksander Podrabinek, se zaradi groženj s smrtjo skriva že več kot teden dni, pred njegovim domov v Moskvi pa vsak dan potekajo demonstracije pripadnikov mladinskega gibanja Naši, ki jih zaradi tesnih vezi z rusko politično elito imenujejo kar Putinova mladina. Njeni člani so s svojimi precej neokusnimi akcijami v preteklosti že večkrat nadlegovali ruske opozicijske politike, tokrat pa so se prvič spravili tudi na novinarja. V nemilosti se je znašel zaradi odprtega pisma sovjetskim vojnim veteranom, v katerem ostro kritizira sovjetski režim.
Moskva – Belorusija je bila na zasedanju zunanjih ministrov Evropske unije v ponedeljek uradno vključena v t. i. vzhodno partnerstvo, mednarodni forum, v katerega so bile povabljene še Armenija, Azerbajdžan, Gruzija, Moldavija in Ukrajina. Forum naj bi olajšal dogovarjanje o svobodnem pretoku storitev in kmetijskih pridelkov in poenostavljenem vizumskem režimu. Cilj partnerstva, ki bo uradno zaživelo 7. maja, ko bo v Pragi vrhunsko srečanje, je zbliževanje Bruslja z državami vzhodne Evrope in južnega Kavkaza, ne pa tudi članstvo teh držav v Evropski uniji. Pobudo za njegovo ustanovitev sta maja 2008 dali Poljska in Švedska.
Moskva – Zunanji ministri 56 držav članic Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse) so velik del dvodnevnega zasedanja v Helsinkih namenili avgustovskemu konfliktu v Južni Osetiji in o tem se je razvnela precej burna razprava. Številne članice so se zavzele za razširitev mandata opazovalcev Ovseja tudi na gruzinski separatistični pokrajini Abhazijo in Južno Osetijo, Rusija pa pričakuje preiskavo o tem, zakaj se v Ovseju na dan izbruha konflikta niso odzvali, potem ko so jih opazovalci opozorili, da Gruzija pripravlja napad.
Moskva – Francoski zunanji minister Bernard Kouchner, levičarski in najbolj popularni minister v desničarski vladi, še prej pa humanitarec, ki je na noge postavil organizacijo Zdravniki brez meja, je po odmevnem nedeljskem intervjuju – v njem je opozoril, da bi se svet moral pripraviti na morebitno vojno z Iranom – v očeh mnogih postal še glavni zagovornik vojaškega posredovanja v islamski republiki. Čeprav je že med poletom v Moskvo hitel pojasnjevati, da ni zagovornik vojne in da gre njegove besede razumeti predvsem kot odločno mirovno sporočilo, so mu v Rusiji najprej očitali prav njegovo »vojno izjavo«.
