Moskva – Egiptovsko vstajo že od vsega začetka z veliko pozornostjo spremljajo tudi v Rusiji. Zato, ker je bilo v Egiptu, ki je bil lani druga najbolj priljubljena ruska turistična smer, v času nemirov kar 45.000 ruskih turistov, ki jih je bilo treba spraviti na varno, in ker si Rusija že dolgo želi utrditi vlogo posrednice v bližnjevzhodnem mirovnem procesu. »Močan, demokratičen Egipt je pomemben dejavnik miru na Bližnjem vzhodu. Rusija bo še naprej igrala aktivno vlogo v mednarodnih prizadevanjih za dosego tega cilja,« se je ruski predsednik Dmitrij Medvedjev odzval na petkov odstop egiptovskega predsednika Hosnija Mubaraka. »Upamo, da bodo zadnji dogodki pomagali k vzpostavitvi stabilnosti in normalnemu delovanju vladnih ustanov. Pripravljenost morata pokazati tako vlada kot opozicija,« je burno dogajanje pospremil ruski zunanji minister Sergej Lavrov.
Moskva – V beloruskem glavnem mestu Minsk je potekala inavguracija beloruskega predsednika Aleksandra Lukašenka, ki je bil konec lanskega leta s skoraj 80-odstotno podporo že četrtič izvoljen za predsednika, kar so mednarodni opazovalci označili za volilno prevaro in kar je na ulice pognalo več kot 20.000 protestnikov. Posebne policijske enote so demonstracije razgnale s silo, v zaporu pa je končalo več kot 600 protestnikov, med njimi tudi večina opozicijskih predsedniških kandidatov. Štirje od njih so še zdaj za zapahi.
Moskva – Po beloruskih predsedniških volitvah 19. decembra, na katerih je s skoraj 80-odstotno podporo dobil že četrti mandat avtoritarni predsednik Aleksander Lukašenko, kar je na ulicah glavnega mesta obsodilo okoli 20.000 ljudi, se 10-milijonska Belorusija vrača v izolacijo, v kakršni se je znašla že po predsedniških volitvah pred petimi leti. Takrat je Evropska unija za Lukašenka in 40 drugih beloruskih visokih predstavnikov zaradi surovega obračuna z opozicijskimi protestniki uvedla prepoved potovanja, o podobnem ukrepu pa evropski diplomati razmišljajo tudi tokrat. Vzrok je še okrutnejši obračun s protestniki, ko je končalo za zapahi kar 600 ljudi, med njimi tudi skoraj vsi opozicijski predsedniški kandidati. Večina protestnikov je zdaj že na prostosti, z izjemo petih predsedniških kandidatov in 26 drugih domnevnih organizatorjev protestov, ki jim zaradi organizacije množičnih nemirov grozi do 15 let zapora.
»Če zares želite spoznati našo državo, potem pojdite na pokopališče. Na svežih grobovih boste videli predvsem fotografije mladih ljudi. V pomanjkanju perspektive se predajajo pijančevanju, narkomaniji, veliko je samomorov. Meni ne morejo do živega. Zrasel sem v Sovjetski zvezi in navajen sem na trpljenje,« se taksist Dima razgovori med vožnjo na tiskovno konferenco Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE), ki so jo po beloruskih predsedniških volitvah pripravili v hotelu Belorusija v Minsku.
Moskva – Iztekajoče se leto se za rusko politiko zaključuje z veliko obveznostjo, saj so v ameriškem senatu ratificirali sporazum o omejevanju zalog strateškega jedrskega orožja Start, kar pomeni, da je zdaj na vrsti Rusija. Novi sporazum bo začel veljati, ko ga bodo ratificirali tako v dumi kot v Svetu federacij, kjer ima prepričljivo večino vladajoča stranka Enotna Rusija, zato kljub napovedi Liberalnodemokratske stranke in komunistov, da bodo glasovali proti, potrjevanje ni vprašljivo. »Če se Kremelj s sporazumom strinja, potem je lahko ratifikacija stvar dneva,« je glede časovnih okvirov povedal Fjodor Lukjanov, urednik zbornika Rusija v globalnih zadevah.
Minsk – »Naj živi Belorusija!« in »Odidi!« je množica kakih 20.000 protestnikov vzklikala med sprevodom od Oktobrskega trga do Trga neodvisnosti v praznično osvetljeni in skorajda idilično zimski beloruski prestolnici.
Minsk – Jutri bodo v Belorusiji predsedniške volitve, na katerih se bo za še en mandat potegoval »večni« predsednik Aleksander Lukašenko, ki je na oblast že od leta 1994, z njim pa se bo pomerilo doslej največ opozicijskih kandidatov – devet. Ti so imeli po mnenju opazovalcev tudi največ možnosti za »demokratično predvolilno kampanjo« v vsej zgodovini predsedniških volitev v Belorusiji. Ne glede na to se Lukašenku obeta zmaga že v prvem krogu, saj ga po zadnjih javnomnenjskih raziskavah podpira kar 71,8 odstotka volivcev. O beloruski politični realnosti smo se pogovarjali z Aleśem Łahviniecom, profesorjem politologije na Evropski univerzi za humanizem v Minsku, ki je hkrati tudi politični svetovalec daleč najbolj znanega beloruskega opozicijskega politika Aleksandra Milinkeviča iz opozicijskega gibanja Za svobodo. Ta se je na predsedniških volitvah leta 2006 z Lukašenkom pomeril kot skupni kandidat opozicije, tokrat pa je vrgel puško v koruzo, ker da je volilni rezultat, tako kakor vedno, vnaprej določen.
Moskva – Predvolilna kampanja pred beloruskimi predsedniškimi volitvami, ki bodo 19. decembra, je v polnem razmahu. Evropski politiki ugotavljajo, da je bolj svobodna, kakor so bile prejšnje, beloruski opozicijski kandidati pa opozarjajo, da je vse skupaj zgolj imitacija in da se v resnici ni nič spremenilo. Devet opozicijskih kandidatov ima tokrat resda prvič dostop do radijskih in televizijskih programov, soočili pa so se celo v predvolilni debati, ki se ji je dolgoletni predsednik Aleksander Lukašenko odpovedal. Sam tovrstne promocije ne potrebuje, saj v beloruskih medijih, ki so pod strogim vladnim nadzorom, tako ali tako prevladuje.
Moskva – »Nič dobrega ne pričakujem,« se je ruski predsednik Dmitrij Medvedjev med obiskom v Šanghaju odzval na vprašanje, kaj pričakuje od decembrskih predsedniških volitev v Belorusiji. Takoj zatem se je potegnil nazaj in dejal, da je bila vse skupaj šala. A v vsaki šali je tudi zrno resnice, je novinar beloruskega časopisa Solidarnost zapisal na spletni strani opozicijske stranke Hartija'97. V članku z naslovom Potem ko je odstavil enega »Luja«, je Medvedjev pozdrav poslal še drugemu, se sprašuje, ali beloruskega predsednika Aleksandra Lukašenka čaka podobna usoda kakor njegovega najtesnejšega ruskega zaveznika, nekdanjega moskovskega župana Jurija Lužkova. O obeh so na ruskih državnih televizijah predvajali kompromitirajoče oddaje, oba pa sta menda dobila tudi ponudbo, da se prostovoljno poslovita: »V političnih koloarjih so se pojavile informacije, da se je pri nas pred kratkim mudil visoki gost iz Moskve. Namignil je, da to, kar Kremelj počne z voditeljem Belorusije, še ni prava vojna. Spoznal jo bo, če se bo odločil za ponovno kandidaturo.«
