V Rusiji danes volijo tretjega predsednika države, ki bo na tem položaju po osmih letih zamenjal Vladimirja Putina. Brez vsakršnega tveganja je mogoče napovedati, da bo to postal prvi namestnik premiera Dmitrij Medvedjev, ki ga je Putin izbral za svojega naslednika. Nobena skrivnost tudi ni, da se odhajajoči predsednik še ne bo upokojil, ampak bo prevzel funkcijo premiera, ki bo s tega položaja vsaj še nekaj časa vodil državo.
Ko je ruski predsednik Vladimir Putin ob začetku prvega predsedniškega mandata začel drugo vojno v Čečeniji, je 25-letni ruski poročnik Pavel Levurda v pismu materi zapisal: »Grozni je obkoljen z vseh strani. Spopadi so siloviti. Streljanje ne preneha niti za minuto. Mesto gori. Nebo je popolnoma črno.« Zdaj, ko se Putin po osmih letih poslavlja s položaja, v čečenskem glavnem mestu od krogel prerešetanih pročelij ni več. Nadomestila so jih moderna poslopja pastelnih barv.
Moskva – Zadnji dan pred današnjim volilnim molkom je v Rusiji potekal mirno. Pravzaprav dolgočasno in prazno, kakor tuji in domači mediji skorajda v en glas označujejo celotno predvolilno kampanjo. Iz sivega povprečja izstopa edino nedavni fizični obračun kandidata ultranacionalistične Liberalnodemokratske stranke Vladimirja Žirinovskega, ki je med predvolilnim soočenjem pred kamero obračunal s članom volilnega štaba najbolj obskurnega predsedniškega kandidata Andreja Bogdanova.
Moskva – »Če mi bo zaupano vodenje države, bom dolžan nadaljevati politiko predsednika Vladimirja Vladimiroviča Putina. Prepričan sem, da bo za državo koristno, če bova delo nadaljevala v paru,« se je predsedniški favorit Dmitrij Medvedjev med predvolilnim obiskom v Nižnem Novgorodu zavezal k nadaljevanju Putinove politike. Putinov varovanec je tam tudi prvič pokazal zobe. Zaradi politike do Kosova je bil do Združenih držav oster, kakor ga doslej nismo bili vajeni.
Moskva – Favorit za prihodnjega ruskega predsednika Dmitrij Medvedjev je v petek na gospodarskem forumu v sibirskem Krasnojaru predstavil svoj program. Posvetil se je predvsem socialnim projektom in gospodarskim temam, prvič pa se je dotaknil tudi zunanje politike. V nasprotju z njegovim mentorjem, ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, je bil njegov nastop za Zahod naravnost blagodejen. Vprašanje je, ali ne bo za to področje tudi v prihodnje skrbel Putin.
Moskva – Marčevskih predsedniških volitev v Rusiji ne bodo spremljali ne opazovalci Ovsejevega urada za demokratične institucije in človekove pravice (ODIHR), ne opazovalci njegove parlamentarne skupščine, ki so na decembrske parlamentarne volitve v Rusiji poslali svojo misijo. Prihodnje predsedniške volitve bodo prve v Rusiji, ki jih ne bodo spremljali opazovalci Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi. To bo gotovo povzročilo novo zaostrovanje med Vzhodom in Zahodom glede uveljavljanja človekovih pravic in demokracije.
Moskva – Pred tednom dni se je iztekel rok za vložitev kandidatur za članstvo v svetu direktorjev ruskega plinskega monopolista Gazproma, ki mu za zdaj še predseduje najverjetnejši bodoči ruski predsednik Dmitrij Medvedjev. Na tem mestu ga bo, kot vse kaže, nasledil ruski premier Viktor Zubkov, čigar usoda je negotova, vse odkar je Putin sredi decembra objavil, da namerava po koncu drugega predsedniškega mandata prevzeti funkcije premiera.
Moskva – »Enostranska razglasitev neodvisnosti Kosova in njeno priznanje v nekaterih zahodnih državah bosta v Rusiji spodbudila razmislek o ruskem odnosu do samooklicanih republik,« je dan po srbskih predsedniških volitvah s priznanjem separatističnih pokrajin Abhazije, Južne Osetije in Pridnestrske republike vnovič zagrozil predsednik odbora ruske dume za mednarodne odnose Konstantin Kosačov. Za vsak primer. Stari novi srbski predsednik Boris Tadić je namreč takoj po volilni zmagi dal vedeti, da se Srbija ne bo odrekla zaščiti svojih interesov na Kosovu. Vnovične ruske grožnje so tako bolj odziv na ponedeljkovo izjavo predsednika kosovskega parlamenta Jakupa Krasniqija, ki je 17. februar označil za dan razglasitve kosovske neodvisnosti.
