Moskva – Že prihodnji mesec bodo tovorna letala ameriške vojske za pot v Afganistan porabila precej manj časa kakor ga zdaj, saj bodo lahko letela čez ozemlje Rusije in pri tem prevažala tudi vojake, orožje, strelivo in druge potrebščine. Sporazum, ki sta ga med obiskom Baracka Obame v Moskvi podpisali zunanji ministrstvi obeh držav, predvideva kar 4500 tovrstnih poletov na leto, kar pomeni 12 na dan. Da razmišlja o aktivnejšem sodelovanju v boju proti talibom, je Rusija sporočila na 20. obletnico ponižujočega umika Rdeče armade iz Afganistana (15. februarja 2009 ), kjer je padlo 14.000 do 15.000 sovjetskih vojakov. Že takrat je dala jasno vedeti, da na »pokopališče imperijev« nikakor ne namerava vnovič poslati svojih vojakov.
Chinvali – Ruski predsednik Dmitrij Medvedjev je v začetku tedna v dumo poslal predlog zakona, ki razširja razloge za napotitev ruske vojske zunaj ruskih meja. V skladu s predlogom, ki ga bodo v parlamentu nedvomno potrdil takoj po poletnem dopustu, lahko predsednik vojaško misijo na tuje napoti ob napadu na rusko vojsko ali drugo suvereno državo ter za potrebe varovanja ruskih državljanov ali spopada s pirati.
Moskva – V samomorilskem napadu, ki je v nedeljo pretresel čečensko prestolnico Grozni je bilo ubitih sedem ljudi, med njimi štirje čečenski policisti. Le dan po tragičnem dogodku, je vodja mednarodno nepriznane čečenske republike Ičkerije, ki so jo ustanovili čečenski separatisti, napovedal skorajšnjo prekinitev napadov na pripadnike čečenske policije. Odločitev o premirju je rezultat dvodnevnih pogovorov separatističnega voditelja v izgnanstvu Ahmeda Zakajeva in predsednika čečenskega parlamenta Dukvaha Abdurahmanova in verjetno še ne pomeni konca prelivanja krvi v Čečeniji. Drugi vplivni uporniški voditelj Doku Umarov, ki je znan tudi pod imenom emir Severnega Kavkaza, se je namreč že zdavnaj distanciral od iškerijskega vodstva, ki je s proruskim čečenskim vodstvom vzpostavilo dialog o končanju bratomorne vojne.
Moskva – Avenija Rustaveli, glavna prometna žila gruzinskega glavnega mesta Tbilisi, je spet odprta za promet, saj so varnostne službe včeraj odstranile cestne blokade, ki jih je pred tremi meseci postavila opozicija. Ta se je odzvala stoično, kar dokazuje, da je obisk ameriškega podpredsednika Joeja Bidna pripomogel k začasni konsolidaciji Gruzije. Na debelo uro dolgem srečanju s predstavniki opozicije je Biden sicer poudaril, da se Združene države Amerike ne bodo vtikale v notranjepolitične razmere. Guziji je obljubil nadaljnjo podporo pri prizadevanjih za članstvo v Natu in jo pozval k izpeljavi demokratičnih reform, pri čemer ji je zagotovil tesno ameriško podporo. Pomoč v orožju je zavrnil, kar je pozneje relativiziral ameriški State Department, ki tovrstne pomoči ne izključuje.
»Naj nam Bog da moči, da se maščujemo svojim sovražnikom,« pravi eden od verzov himne najmanjše in najmlajše ruske republike Ingušetije, ki leži na nemirnem Severnem Kavkazu. Komaj 4000 kvadratnih kilometrov velika in pretežno muslimanska republika s 300 tisoč prebivalci ima zaradi etničnih trenj, krvnega maščevanja in tujih invazij precej krvavo zgodovino in je še zdaj ujeta v spiralo nasilja.
Moskva – V Jekaterinburgu na Uralu, ki je znan predvsem kot prizorišče boljševiške usmrtitve družine carja Nikolaja II., poteka vrh Šanghajske organizacije za sodelovanje, ki je bila ustanovljena leta 1996 in poleg Rusije in Kitajske vključuje še Kazahstan, Kirgizijo, Tadžikistan in Uzbekistan. Regionalna organizacija si prizadeva postati glavni vojaški in politični blok v Srednji Aziji. Kot politična in vojaška protiutež Natu je nastala tudi Organizacija dogovora o kolektivni varnosti (ODKB), v kateri poleg Rusije sodelujejo še Armenija, Belorusija, Uzbekistan, Tadžikistan, Kirgizija in Kazahstan. Predsedniki teh držav so se zbrali v Moskvi na predvečer vrhunskega zasedanja Šanghajske organizacije za sodelovanje.
Moskva – Ameriško - ruski strokovnjaki nadaljujejo pogajanja o novem sporazumu o krčenju strateške jedrske oborožitve, ki bo nadomestil sporazum Start 1, katerega veljavnost se izteče v začetku decembra. Rusija je že dala vedeti, da je uspeh pogajanj odvisen od ameriških načrtov glede postavitve protiraketnega ščita na Češkem in Poljskem, ki mu ruske oblasti odločno nasprotujejo. O rezultatu pogajanj, ki potekajo za zaprtimi vrati, bo več znanega 6. julija, ko na svoj prvi uradni obisk v Rusijo prihaja ameriški predsednik Barack Obama.
Moskva – Na svojem prvi uradni obisk v Rusijo je prispel izraelski zunanji minister Avigdor Liberman, ki je bil rojen v Moldaviji in je prvi rusko govoreči šef izraelske diplomacije doslej. Tudi zaradi svojih korenin je zbliževanje z Rusijo uvrstil med prednostne naloge, v Moskvi pa so ga tudi zato sprejeli nadvse toplo. Srečal se je z vsemi najvišjimi predstavniki: predsednikom Medvedjevom, premierjem Putinom in zunanjim ministrom Sergejem Lavrovom. Tega je še pred prihodom v Moskvo okrcal zaradi nedavnega srečanja z voditeljem Hamasa, na skupni tiskovni konferenci pa se je kritik vzdržal.
Moskva – »Poskusi Nata, da okrepi svojo vojaško navzočnost v bližini naših meja, se nadaljujejo,« je v torek na rednem letnem srečanju s predstavniki ruske vojske izjavil predsednik Dmitrij Medvedjev. Po njegovih besedah bo Rusija v odgovor kljub ekonomski krizi pospešila modernizacijo vojske in okrepila jedrski arzenal. Retoriko hladne vojne je na srečanju še stopnjeval obrambni minister Anatolij Serdjukov, ki je ZDA obtožil, da je njihov cilj dokopati se do mineralnih, energetskih in drugih naravnih bogastev držav nekdanje Sovjetske zveze. Združene države Amerike so se na bojevito retoriko odzvale s spravljivimi toni.
