Moskva – Rusko vodstvo se je nemudoma odzvalo na tragedijo, ki je Japonsko prizadela v obliki potresa, cunamija in težav v jedrskih elektrarnah, pa čeprav so se s sosedo v zadnjem času zapletli v najhujši diplomatski spor v zadnjem desetletju. Zanetili so ga Kurilski otoki oziroma Severna ozemlja, kakor na Japonskem imenujejo vulkansko otočje v Pacifiku, zaradi katerega uradna Moskva in Tokio še zdaj nista podpisala mirovne pogodbe, kar pomeni, da sta od druge svetovne vojne formalno še vedno v vojni. Srdit besedni dvoboj se je razvnel po obisku ruskega predsednika Dmitrija Medvedjeva na Kurilih novembra lani, kamor je stopil kot prvi ruski predsednik v zadnjih 65 letih.
Moskva – Le redki v Rusiji so pozabili na gala dobrodelni koncert, ki je bil decembra lani v sanktpeterburški Ledeni palači, za kar je zaslužen predvsem ruski premier Vladimir Putin. Dobil je stoječe ovacije, ko je v fraku in metuljčku na pianu odigral pesem Kje se začenja domovina iz znanega sovjetskega vohunskega filma, ki jo je pred tem prepeval tudi z ruskimi spečimi agenti, izgnanimi iz ZDA, v angleščini pa je zapel še uspešnico Louisa Armstronga Blueberry Hill.
Moskva – Ameriški podpredsednik Joe Biden je končal tridnevni uradni obisk v Rusiji, kjer je pripravljal teren za bližnji obisk ameriškega predsednika Baracka Obame. V Moskvi se je srečal tako z ruskim predsednikom Dmitrijem Medvedjevom kot s premierom Vladimirjem Putinom, obiskal je visokotehnološki center Skolkovo in se srečal s predstavniki človekoljubnih organizacij in civilne družbe, kar je pravzaprav že tradicija visokih ameriških obiskov. Človekove pravice so se v dialogu med Washingtonom in Moskvo sicer umaknile v ozadje, poudarek se je preselil na krepitev gospodarskih vezi.
Moskva – V Rusiji zagnano razpravljajo o vstajah v arabskem svetu, predvsem v Libiji, s katero je Rusija v zadnjih mesecih sklenila cvetoče energetske in orožarske posle. Strokovnjaki se povečini strinjajo, da kaže vrenje delno pripisati notranjemu nezadovoljstvu zaradi revščine, brezposelnosti ter zastarele in skorumpirane elite, hkrati pa dodajajo, da gotovo ni šlo brez zunanje spodbude. Celo v strokovnih krogih postaja vse bolj priljubljena teorija o ameriški zaroti, ki se utegne z Bližnjega vzhoda kmalu preseliti na postsovjetsko prostranstvo in celo v samo Rusijo. Ruski strokovnjaki svarijo ZDA pred vojaškim posredovanjem v Libiji in poudarjajo, da je treba najti rešitev v okviru varnostnega sveta Združenih narodov, zavzemajo pa se tudi za aktivnejšo vlogo Arabske lige kot alternative zahodnemu vmešavanju.
Moskva – Ruska varnostna služba FSB je v sredini februarja za območje protiteroristične operacije razglasila tudi pretežno muslimansko rusko republiko Kabardino-Balkarijo, ki so jo zaradi naravnih lepot nekoč imenovali kar severnokavkaška Speča lepotica. Skupaj s Karačajo-Čerkezijo in Adigejo so jo v strokovnih krogih označevali za območje »spečega konflikta«, saj so od tam le redko prihajala poročila o terorističnih napadih. Zdaj je Kabardino-Balkarija po številu terorističnih napadov že prehitela Čečenijo in je postala tretja najbolj nevarna republika nemirnega Severnega Kavkaza, pred katero sta le še Dagestan in Ingušetija. V republiki z 900.000 prebivalci se je število terorističnih napadov lani povečalo kar za petkrat, je s statistiko postregel notranji minister Rašid Nurgalijev.
Moskva – V Bruslju bo danes skupno zasedanje evropske komisije in ruske vlade s premierom Vladimirjem Putinom na čelu. Na zasedanju bodo obdelali vse pomembnejše teme v odnosih med strateškima partnericama, od energetskih tem do novega partnerstva za modernizacijo. »Veselim se plodnega dialoga s premierom Putinom in njegovo vlado. Poglobljenost naših pogovorov bo znova razkrila soodvisnost Rusije in EU ter dokazala, da težave rešujemo z odkritim pogovorom,« je predsednik evropske komisije José Manuel Barroso povedal pred doslej največjim srečanjem evropske komisije in ruske vlade. Tovrstna srečanja sicer potekajo že od leta 1997, zadnje pa je bilo pred dvema letoma v Moskvi.
Moskva – Evropski parlament je v četrtek sprejel resolucijo, v kateri je ostro kritiziral vladavino prava v Rusiji. Ne glede na to so se na ruskem zunanjem ministrstvu odzvali z besedami, »da je v Strasbourgu prevladala zdrava pamet.« Prvotna verzija besedila, za katero so se zavzemali evropski Zeleni ter Zavezništvo liberalcev in demokratov za Evropo, je namreč govorila tudi o sankcijah proti vodilnim ruskim predstavnikom, med njimi tudi proti premieru Vladimirju Putinu, ki se bo prihodnji teden v Bruslju sestal s predstavniki evropske komisije. Proti temu so nastopili socialdemokrati, preko katerih so ruski predstavniki po pisanju Kommersanta dosegli svoje, v to pa naj bi vložili kar precej naporov. V podobni resoluciji bo evropski parlament menda že aprila podal oceno ruskega volilnega sistema, prvi korak v tej smeri pa bo marčevski seminar v Moskvi, na katerem bodo sodelovali tudi evropski poslanci.
Moskva – Ruska opozicija na demonstracijah že vrsto let opozarja na represivno politiko ruskega premiera Vladimirja Putina, zdaj pa bi se ta po njihovi zaslugi skorajda znašel celo na sodišču. Proti najvplivnejšemu ruskemu politiku so tožbo zaradi klevetanja vložili ustanovitelji nove opozicijske Stranke narodne svobode, ki namerava na junijskem kongresu izbrati skupnega predsedniškega kandidata pred predsedniškimi volitvami prihodnje leto. Povod za tožbo je bil lanski Putinov pogovor z državljani, v katerem je Borisa Nemcova, Vladimirja Milova in Vladimirja Rižkova obtožil, da so okradli državo. Sodnica Tatjana Adamova je tožbo zavrnila brez razlage in dodala, da bo več povedala prihodnji teden.
