Nad goro Paštukov v ruski republiki Karačajo-Čerkeziji se je oktobrsko sonce vendarle prebilo skozi kopreno oblakov. Razsvetlilo je bele kavkaške vršace, ki so se na modrem nebu izrisovali kot slika na platnu. Prizor je bil tako očarljiv, da so celo oboroženi dagestanski varnostniki iz žepov potegnili svoje fotoaparate.
Lopute lesenih kletk, v katerih so na Severni Kavkaz pripeljali štiri ogromne bizone, so odprli počasi, kot se spodobi ob slovesnih dogodkih. Mogočne živali so se začele ritensko pomikati na prostost, nekaj časa so zmedeno pogledovale v zbrano občinstvo, nato pa so se dostojanstveno in ležerno odpravile v prostranstva Taberdinskega naravnega parka v ruski republiki Karačaj-Čerkeziji.
Moskva – Ruska varnostna služba FSB je v sredini februarja za območje protiteroristične operacije razglasila tudi pretežno muslimansko rusko republiko Kabardino-Balkarijo, ki so jo zaradi naravnih lepot nekoč imenovali kar severnokavkaška Speča lepotica. Skupaj s Karačajo-Čerkezijo in Adigejo so jo v strokovnih krogih označevali za območje »spečega konflikta«, saj so od tam le redko prihajala poročila o terorističnih napadih. Zdaj je Kabardino-Balkarija po številu terorističnih napadov že prehitela Čečenijo in je postala tretja najbolj nevarna republika nemirnega Severnega Kavkaza, pred katero sta le še Dagestan in Ingušetija. V republiki z 900.000 prebivalci se je število terorističnih napadov lani povečalo kar za petkrat, je s statistiko postregel notranji minister Rašid Nurgalijev.
Moskva – Januarski samomorilski napad na letališču Domodedovo, v katerem je življenje izgubilo 36 ljudi, več kot 150 pa je bilo ranjenih, je dobil epilog: na začetku tedna je odgovornost zanj prevzel samooklicani vodja Kavkaškega emirata Doku Umarov, preiskovalci pa so s pomočjo analize DNK ugotovili, da se je v dvorani za mednarodne prihode razstrelil 20letni prebivalec inguške vasi AliJurt Magomed Jevlojev. V priporu sta še njegov 16letni brat Ahmed in 22letna sestra Fatima, saj so preiskovalci na njunih rokah domnevno našli sledi eksploziva, zato sklepajo, da sta pomagala pri izdelavi smrtonosne bombe. Za zapahi sta že tudi sovaščana Islam Jevlojev in Ahmed Aušev, ki je menda samomorilca odpeljal na avtobusno postajo, ter Bašir Kamhojev, ki v Ingušetiji domnevno rekrutira samomorilske napadalce. Napad na Domodedovu je bil menda maščevanje za smrt uporniškega voditelja Bekhana Bogatirjova, ki je bil ubit avgusta lani in je bil poročen z napadalčevo sestro Fatimo. »Sodelujem s preiskovalci,« je za AFP povedal oče samomorilca, ki zatrjuje, da o sinovih načrtih ni vedel nič.
Moskva – Skorajda ne mine dan, da iz ene od pretežno muslimanskih republik na Severnem Kavkazu ne bi poročali o novih terorističnih napadih, ki naraščajo premosorazmerno s številom protiterorističnih operacij ruskih varnostnih sil ter lokalne prokremeljske vojske in policije. Da med obema procesoma obstaja povezava je dokazal sobotni samomorilski napad v Dagestanu, v katerem je bilo ranjenih 13 policistov in prav toliko civilistov. Eksplozija je odjeknila, ko se je samomorilski napadalec v glavnem mestu Mahačkali poskušal prebiti na območje, kjer je potekala protiteroristična operacija, a so mu varnostne službe prekrižale načrte. V zadnji protiteroristični akciji v Dagestanu so bili ubiti štirje domnevni islamski skrajneži, o žrtvah medsebojnih obračunov pa poročajo tudi iz Čečenije in Ingušetije.
Moskva – Ruska duma je včeraj podpisala sporazum o prijateljstvu, sodelovanju in pomoči gruzinskima separatističnima pokrajinama Južni Osetiji in Abhaziji, katerih samostojnost je priznala 26. avgusta in kjer bo do preklica ostalo 7200 ruskih vojakov. Tovrstna vpletenost na južnem Kavkazu pa utegne Rusijo drago stati. Trenutek ruske nepozornosti namreč utegnejo izrabiti tisti, ki si v ruskih republikah na severnem Kavkazu prizadevajo za samostojnost. Da se nekaj v tej smeri že dogaja, dokazujejo vse pogostejši napadi upornikov v Čečeniji, Dagestanu in Ingušetiji, kjer je najhuje, saj skorajda ne mine dan brez napada na predstavnike proruskih oblasti.
Grozni, Šali – Dvorano mestnega sveta v Šaliju krasijo portreti ruskega predsednika Vladimirja Putina, proruskega čečenskega predsednika Ramzana Kadirova in njegovega očeta Ahmada Kadirova. Dvorana zelo spominja na sovjetske čase, takšen pa je bil na decembrskih parlamentarnih volitvah tudi rezultat vladajoče stranke Enotna Rusija, ki je v Čečeniji dobila več kakor 99 odstotkov glasov. Zdaj se v tej nemirni ruski republiki pripravljajo na predsedniške volitve. »V Čečenijo se vračajo številni begunci, zato utegne Dmitrij Medvedjev dobiti še več glasov. Morda kar sto odstotkov,« je nadvse resno napovedal Sabijev Abdulah Habijev, namestnik vodje šalijskega okrožja. Na vprašanje, ali bodo potem fotografije Putina zamenjali s portreti Medvedjeva, pa je odgovoril: »Putin bo ostal, razobesili pa bomo tudi slike Medvedjeva.«
