Osebna stran Polona Frelih. 30 let novinarskega in analitičnega dela na enem naslovu. Kontekst in globinska razlaga sveta v preobrazbi.->
Moskva – V ukrajinskem mestu Harkov, ki je od ruske meje oddaljeno le nekaj deset kilometrov, je bilo rusko-ukrajinsko vrhunsko srečanje, ki je potrdilo, da je z menjavo oblasti v Ukrajini nastopilo obdobje boljših odnosov med državama. To je dobra novica tudi za Evropo, ki je v času oranžne vladavine pogosto trepetala pred plinskimi spori.
Moskva – Ukrajinski premier Mikola Azarov je pripotoval na prvi uradni obisk v Moskvi, kjer se je najprej srečal z vodstvom plinskega monopolista Gazproma, nato pa še z ruskim premierjem Vladimirjem Putinom. Njegov glavni cilj je bil doseči, da bi Rusija v zameno za lastništvo v ukrajinskem sistemu plinovodov Ukrajini za tretjino znižala ceno za ruski plin, kar pa se je izkazalo za račun brez krčmarja. Rusija po poročanju Kommersanta v zameno za nižjo ceno pričakuje precej več, denimo sodelovanje pri gradnji objekta za izdelavo jedrskega goriva v Ukrajini, vrnitev zasežene ruske lastnine ter izboljšanje dostopa ruskih podjetij na ukrajinsko tržišče. »Nič ne bomo zahtevali. Šlo bo za normalne pogovore,« je navedbe vodilnega ruskega medija zavrnil Putinov tiskovni predstavnik Dmitrij Peskov.
Moskva – Na dvodnevni obisk v Moskvo bo pripotovala ameriška državna sekretarka Hillary Clinton, ki bo z ruskim zunanjim ministrom Sergejem Lavrovom poskušala uskladiti še zadnje podrobnosti novega sporazuma o omejevanju jedrske oborožitve, o katerem se strokovnjaki iz obeh držav že več kot devet mesecev pogajajo v Ženevi. Po številnih prenagljenih napovedih, da je sporazum tik pred podpisom, naj bi zdaj dejansko usklajevali le še tehnične podrobnosti in prevode. Da gre zares, je mogoče sklepati tudi na podlagi sobotnega telefonskega pogovora med ruskim in ameriškim predsednikom Dmitrijem Medvedjevom in Barackom Obamo, po katerem so v Kremlju izrazili upanje, da bo sporazum podpisan še pred globalnim vrhom o jedrski varnosti, ki bo v Washingtonu od 12 do 13 aprila.
Moskva – Ukrajina je dobila novo vladajočo koalicijo, v kateri sodelujejo Stranka regij, Komunisti in blok predsednika parlamenta Volodimirja Litvina ter nekateri poslanci iz drugih parlamentarnih strank. To omogoča pred dnevi sprejeti amandma h koalicijski zakonodaji, ki je sprožil ostre kritike opozicije. Zaradi njega so poslanci, zvesti nekdanji premierki Juliji Timošenko in nekdanjemu predsedniku Viktorju Juščenku, v parlamentu celo bojkotirali glasovanje o novi vladi. Tabor Timošenkove je amandma označil za ustavni coup d'etat, saj ukrajinska ustava pravi, da lahko v koalicijo vstopajo samo stranke, ne pa tudi posamezniki. Napovedali so še, da se bodo proti tem spremembam bojevali z vsemi sredstvi.
Moskva – Novi ukrajinski predsednik Viktor Janukovič je bil na prvem uradnem obisku v Rusiji, kjer se je srečal s predsednikom Dmitrijem Medvedjevom in premierom Vladimirjem Putinom, s katerima je bil njegov predhodnik Viktor Juščenko v ostrem sporu, zato je bil tokratni obisk pravzaprav prvi rusko-ukrajinski vrh v zadnjih dveh letih. Nezavisima Gazeta poroča, da je ruska stran obisk na najvišji ravni potrdila šele, ko se je Janukovič med obiskom v Bruslju odpovedal srečanju s predstavniki Nata. Najbolj pereča tema je plin, pri tej pa včeraj niso prišli daleč.
Moskva – Ukrajinski predsednik Viktor Janukovič bo danes pripotoval na svoj prvi uradni obisk v Rusijo, kjer so mu od nekdaj stali ob strani. Ne glede na to je najprej odpotoval v Bruselj, kjer se je slovesa proruskega politika poskušal otresti z izjavo, »da je evropska povezava ključna prednostna naloga Ukrajine«. V Rusiji se zaradi tega dejstva niso posebno vznemirjali. Navsezadnje se je nekdanji izrazito proevropski in protirusko usmerjeni predsednik Viktor Juščenko pred petimi leti najprej odpravil v Rusijo in šele nato v Evropo, to pa ni niti najmanj vplivalo na njegove prioritete. Juščenku, ki je na predsedniških voliltvah doživel popoln poraz, se po novem obeta celo položaj predsednika vlade.
Moskva – Abhazijski predsednik Sergej Bagapš, ki je bil pred tednom dni v drugo inavguriran na položaj predsednika, je na prvi uradni obisk odpotoval v Moskvo, čeprav ga je abhaška opozicija v preteklosti nenehno obtoževala, da bogastvo svojega naroda razprodaja Rusiji. Tokrat je v Kremelj prišel s povsem novo legitimiteto, saj je bil decembra s prepričljivo večino ponovno izvoljen na predsedniški položaj. Kot predsednik mednarodno nepriznane republike ne dobiva veliko vabil tujih državnikov, zato mu ne preostane drugega, kakor da še naprej sodeluje z ogromno sosedo. Tokrat je z njo podpisal sveženj sporazumov o vojaškem in gospodarskem sodelovanju.
V največji evropski državi s 46 milijoni prebivalcev in 36,6 milijona registriranih volivcev volijo petega predsednika po razpadu Sovjetske zveze leta 1991. Vse dosedanje volitve je zaznamoval razkol med proruskim vzhodom in jugom in proevropskim zahodom države in tokratne volitve niso izjema. Na vzhodu podpirajo predsednika Stranke regij Viktorja Janukoviča, na zahodu pa premierko Julijo Timošenko, ki sta v prvem krogu predsedniških volitev 17. januarja prejela največ glasov. Javnomnenjske raziskave več možnosti za zmago pripisujejo Janukoviču, ki mu napovedujejo do 11-odstotno prednost.