Moskva – V okolici moskovske postaje podzemne železnice Čistije Prudi so se v zadnjih dneh razbohotili napisi »Čečenci ubijajo Ruse, Rusija za Ruse in Moskva je v vojni«, s katerimi so se ruski nacionalisti odzvali na umor 22-letnega ruskega novinarja in navijača nogometnega kluba Spartak Jurija Volkova. V noči na 10. julij je na rokah svojega prijatelja izkrvavel zaradi vboda z nožem, za kar je krivdo že prevzel mlad Čečenec Magomed Sulejmanov. Tragični epilog nočnega pretepa med skupino Čečencev in Rusov je pripeljal do porasta ksenofobije v državi, ki že tako in tako ne slovi kot najbolj strpna.
Moskva – Sedmega maja smo poročali, da so pripadniki ruske vojske v Adenskem morju v spektakularni triurni akciji osvobodili zajeti ruski tanker z imenom Moskovska univerza in vseh 23 članov posadke. Med operacijo, ki naj bi postala celo »vzorčni primer za uspešne reševalne operacije v odprtih vodah«, so domnevno enega pirata ubili, deset pa jih zajeli. Rusko generalno tožilstvo je zagotovilo, da jih bodo prepeljali na sojenje v Moskvo, a se to ni zgodilo. Kakšna usoda je pravzaprav doletela skupino somalskih piratov, še zdaj ni povsem pojasnjeno.
Moskva –V Kirgiziji, najmanjši od petih nekdanjih sovjetskih republik v Srednji Aziji, mineva peta obletnica revolucije vrtnic, ki je z oblasti odnesla dotedanjega predsednika Askarja Akajeva, na oblast pa pripeljala aktualnega predsednika Kurmanbeka Bakijeva. Zahod je predsedniške volitve leta 2005 označil za demokratične in poštene, Bakijeva pa za najbolj demokratičnega voditelja v sicer bolj kot ne avtoritarni regiji. Po petih letih na oblasti je jasno, da številni v državi s petimi milijoni prebivalcev niso takšnega mnenja. Peto obletnico revolucije so zato zaznamovale nove demonstracije, na katerih so zahtevali odstop predsednika, kar z manjšimi premori ponavljajo že od leta 2006.
Moskva – »Je bister, neuklonljiv, včasih grob. Bil je deček z ulice, ki je postal izkušen strankarski funkcionar in manipulator,« je nekdanji svetovalec prvega ruskega predsednika Borisa Jelcina in zdaj dekan Višje šole ekonomike Sergej Karaganov opisal najbolj priljubljenega ruskega politika Vladimirja Putina, ki je 31. januarja 2009 praznoval deset let na oblasti. Osem let je bil predsednik, zdaj pa je že dve leti premier, ki vlada v tandemu s predsednikom Dmitrijem Medvedjevom in po mnenju poznavalcev za leto 2012 pripravlja že tretji naskok na predsedniški položaj. Še vedno mu je naklonjena večina Rusov, maloštevilna liberalna opozicija pa je s silvestrskim protestnim shodom dokazala, da ni vrgla puške v koruzo in se bo še naprej borila proti avtoritarnemu režimu. Demonstracije, za katere oblasti niso dale dovoljenja, so grobo razgnale posebne enote policije, kar veliko pove o sodobni Rusiji. Izbrali smo deset mejnikov, ki so zaznamovali prvo Putinovo desetletko.
Moskva – Makšarip Aušev je bil eden najvidnejših inguških borcev za človekove pravice, v njegovi lasti pa je bila tudi opozicijska spletna stran Ingušetija.org. Urejal jo je vse od smrti Mogameda Jevlojeva, ki je bil ubit v policijskem priporu, okoliščine njegove smrti pa še vedno niso pojasnjene. Oba sta bila ostra kritika nekdanjega inguškega predsednika Murata Zjazikova, agenta KGB in izbranca nekdanjega ruskega predsednika Vladimirja Putina. Obtoževala sta ga množičnega kratenja človekovih pravic pod krinko boja proti terorizmu. Ruske oblasti so Zjazikova spomladi odstavile s položaja, na njegovo mesto pa imenovale Junusbeka Jevkurova, ki je napovedal konec spornih metod. Predsednik, ki je bil junija tudi sam tarča atentata, ne izključuje, da so v zadnji umor vpletene inguške varnostne službe.
Moskva – Slab mesec dni po umoru Natalije Estemirove, aktivistke ruske humanitarne organizacije Memorial v Čečeniji, je ruske pravozaščitnike pretresla nova tragedija. V čečenski prestolnici Grozni so včeraj v prtljažniku avtomobila odkrili trupli ruske aktivistke za pravice otrok Zareme Sadulajeve in njenega moža Alika Džabrailova, na katerih so vidni sledovi strelnih ran. Nobeden od umorjenih še ni dopolnil 30 let.
Moskva – Samo dober teden dni po umoru ruske aktivistke za človekove pravice Natalije Estemirove so v ruski Republiki Kareliji našli truplo še enega ruskega pravozaščitnika. To je Andrej Kulagin, ki se je ukvarjal s pravicami zapornikov in si prizadeval za izboljšanje razmer v ruskih zaporih. Pogrešali so ga že od 14. maja, ko ga je sredi noči nekdo poklical po telefonu in se je nato odpravil na sestanek v bližnji bar. Zadnji, ki ga je videl živega, je bil taksist.
Moskva – »Provinca brez zakonov, kjer lahko vsak dan ugrabljaš in ubijaš ljudi ter jih zapiraš v skrivne zapore, brez kakšnega koli tveganja, da boš kdaj za to odgovarjal,« je Čečenijo opisala pred kratkim brutalno umorjena sodelavka ruske humanitarne organizacije Memorial Natalija Estemirova. Zdaj bo ta ruska republika na Severnem Kavkazu še bolj prepuščena sama sebi oziroma – milo rečeno – dvomljivim metodam čečenskega predsednika Ramzana Kadirova.
Moskva – »Seveda mi grozijo, vendar bom ostala v Čečeniji, ljudje me potrebujejo,« je ruska aktivistka za človekove pravice Natalija Estemirova pred letom in pol dejala skupini tujih novinarjev v svoji pisarni v čečenskem glavnem mestu Grozni. Tam so jo v sredo zjutraj ugrabili, pozno popoldne pa so njeno truplo našli v sosednji Ingušetiji. Umrla je za posledicami strelov v glavo in prsi. V času, ko je večkrat odlikovana 50-letna čečenska mati Terezija doživljala agonijo, so njeni sodelavci in kolegi v prostorih neodvisnega novinarskega središča v Moskvi predstavljali monografijo, v kateri so dokumentirani zločini, ki jih je ruska vojska zakrivila v Čečeniji. Pozvali so tudi k ustanovitvi mednarodnega sodišča za Čečenijo.
Moskva – Od umora preiskovalne novinarke Ane Politkovske, ki je za ruski časopis Nova Gazeta razkrivala zločine ruske in čečenske vojske v času protiterorističnih operacij v Čečeniji, o temnih madežih Putinove Rusije pa je napisala tudi več uspešnic, so minila že skoraj tri leta, najbolj razvpiti zločin v sodobni ruski zgodovini pa še ni dobil epiloga. Vrhovno sodišče je včeraj razveljavilo oprostilne sodbe proti trem osumljenim sodelovanja v umoru ter nekdanjemu podpolkovniku ruske tajne službe FSB, ki ga je obtožnica z umorom povezovala le posredno.
