Moskva – V ukrajinskem glavnem mestu Kijevu poteka osrednji ukrajinski turistični sejem UITT, na katerem se Slovenija predstavlja pod geslom »Zelena. Aktivna. Zdrava.«.
Zadnji evropski diktator
Moskva – V Rusiji niso zadovoljni s poročilom, ki so ga poljski preiskovalci izdelali v zvezi s tragično nesrečo poljskega predsedniškega letala, ki je aprila lani strmoglavilo na poti na slovesnost ob 70. obletnici pokola poljskih častnikov v Katinskem gozdu v bližini Smolenska na zahodu Rusije, pri čemer so umrli predsednik Lech Kaczynski in 95 drugih predstavnikov poljske elite. Že druga katinska tragedija je najprej pripeljala do otoplitve poljsko-ruskih odnosov, ki pa se je končala po objavi ruskega poročila o vzrokih tragedije, s katerim poljska stran ni bila zadovoljna. Zdaj so ruski preiskovalci zavrnili dele poljskega poročila, v katerem je odgovornost porazdeljena med poljsko posadko in ruskimi kontrolorji poletov.
Moskva – V Kazanu, glavnem mestu ruske republike Tatarstan, je 25. junija potekalo že peto srečanje med armenskim in azerbajdžanskim predsednikom Seržom Sarkasjanom in Ilhamom Alijevom pod pokroviteljstvom ruskega predsednika Dmitrija Medvedjeva, na katerem so iskali rešitev spora glede Gorskega Karabaha, separatistične enklave v Azerbajdžanu, v kateri živijo pretežno Armenci. Srečanje kljub optimističnim napovedim ni prineslo napredka glede rešitve najdaljšega zamrznjenega konflikta na postsovjetskem prostoru. Večinsko armensko prebivalstvo Gorskega Karabaha se je po razpadu Sovjetske zveze odcepilo od Azerbajdžana, kar je sprožilo vojno, v kateri je na obeh straneh izgubilo življenje 35.000 ljudi, več kot milijon pa jih je bilo pregnanih z domov. Rusija skupaj s Francijo in ZDA v okviru t. i. skupine Minsk vseskozi posreduje v prizadevanjih za razrešitev spora, za Medvedjeva pa je to ena od glavnih zunanjepolitičnih prioritet.
Moskva – Ruski predsednik Dmitrij Medvedjev se je na žalni slovesnosti v Moskvi poslovil od abhazijskega predsednika Sergeja Bagapša, ki je v 62. letu starosti umrl po operaciji na pljučih. Pokopan bo v rojstni vasi Džgerda v Abhaziji, kjer so razglasili tridnevno žalovanje. Ob smrti »očeta naroda«, ki je Abhazijo popeljal do de facto neodvisnosti, se postavlja vprašanje o prihodnosti manj kot 9000 kvadratnih kilometrov velike gruzinske separatistične pokrajine ob Črnem morju, kjer živi manj kot 300.000 ljudi.
»Nehaj ga žreti. Le trezen boš lahko branil domovino!« je zapisano na enem od plakatov iz naslova Rusi za zdrav način življenja, s katerimi mlade spodbujajo, naj se odpovedo alkoholu. V to iniciativo sodi tudi tek po večjih ruskih mestih, ki ga pripravijo ob vseh večjih praznikih in se ga iz meseca v mesec udeleži čedalje več mladih ljudi, pravzaprav otrok. Vse lepo in prav, če ne bi medtem vzklikali gesla, kot so Rusi za zdrav duh v zdravem telesu ter Šport, zdravje, nacionalizem, zaradi česar je športna pobuda dobila nacionalistični predznak.
Moskva – Po ponedeljkovem terorističnem napadu na osrednjo postajo podzemne železnice v beloruski prestolnici Minsk, v katerem je umrlo 13 ljudi, več kot 200 je bilo ranjenih, se je Belorusija znašla v popolnem šoku, ki je še večji zaradi vse hujše gospodarske krize. Avtoritarni beloruski predsednik Aleksander Lukašenko je v isti koš vrgel tako teroristični napad kot valutno krizo ter govorice o skorajšnjem pomanjkanju osnovnih živil, zaradi česar prebivalci panično nakupujejo tujo valuto, sladkor in olje. Po njegovem mnenju gre za del skupne zarote tistih elementov, ki poskušajo destabilizirati državo.
Nekdanji podpredsednik vlade in trenutno najbolj izpostavljen ruski opozicijski politik Boris Nemcov je že od leta 2000 najostrejši kritik Vladimirja Putina in je njegove domnevne spodrsljaje popisal v »neodvisnem strokovnem poročilu« Putin. Rezultati. 10 let. O tem, kako obseden je Nemcov s Putinom, se je mogoče prepričati takoj po prihodu v njegovo pisarno, ki jo krasi karikatura, na kateri deček iz kock sestavlja svojo prvo besedo – PUTIN.
Moskva – Egiptovsko vstajo že od vsega začetka z veliko pozornostjo spremljajo tudi v Rusiji. Zato, ker je bilo v Egiptu, ki je bil lani druga najbolj priljubljena ruska turistična smer, v času nemirov kar 45.000 ruskih turistov, ki jih je bilo treba spraviti na varno, in ker si Rusija že dolgo želi utrditi vlogo posrednice v bližnjevzhodnem mirovnem procesu. »Močan, demokratičen Egipt je pomemben dejavnik miru na Bližnjem vzhodu. Rusija bo še naprej igrala aktivno vlogo v mednarodnih prizadevanjih za dosego tega cilja,« se je ruski predsednik Dmitrij Medvedjev odzval na petkov odstop egiptovskega predsednika Hosnija Mubaraka. »Upamo, da bodo zadnji dogodki pomagali k vzpostavitvi stabilnosti in normalnemu delovanju vladnih ustanov. Pripravljenost morata pokazati tako vlada kot opozicija,« je burno dogajanje pospremil ruski zunanji minister Sergej Lavrov.
