Moskva – Triumfalna ploščad v središču Moskve je bila včeraj neosvojljiva utrdba. Trg, sredi katerega je samevala razkošna novoletna jelka, je bil obdan z železno ogrado, na katero so se naslanjali do zob oboroženi pripadniki ruske policije, tudi posebnih enot Omon. Ob 14.00 uri po lokalnem času, ko bi se morale tam začeti demonstracije opozicije, za katere oblasti niso dale dovoljenja, je bilo na trgu kaj videti. Policija se je namreč brez milosti spravila na vsakega, ki se je poskušal prebiti v notranjost trdnjave.
Moskva – Ko je ruski predsednik Dmitrij Medvedjev v novembrskem nagovoru ljudstva predlagal podaljšanje predsedniškega mandata s štirih na šest let, so pri Moskovskem Komsomolcu napisali, da se bo v zgodovino zapisal kot predsednik, ki se je drznil dotakniti zadnjih 15 let svete krave – ustave iz leta 1993. Takrat so sicer še bolj kakor samo dejanje spreminjanja ustave odmevale špekulacije, da so spremembe pisane na kožo premieru Vladimirju Putinu, ki naj bi se že kmalu vrnil na predsedniški položaj. Spremembe ustave so bile v središču tudi na praznik ruske ustavnosti, ki je posvečen sprejetju prve ruske ustave in ni dela prost dan.
Moskva – V rudniku apatita Rasvumčorski nedaleč od arktičnega ruskega mesta Kirovsk v Murmanski regiji je v noči na petek odjeknila silovita eksplozija; 12 rudarjev je umrlo, šest jih je bilo ranjenih. Najhujša rudniška nesreča v Rusiji letos se je po trditvi agencije za varnost rudnikov Rostehnadzor zgodila zaradi kršitve varnostnih predpisov. Po nesreči je menda razneslo eksploziv, ki so ga tam nameščali pred načrtovano nadzorovano eksplozijo 15. decembra.
Moskva – Britanski časopis Daily Telegraph je nedavno oživil eno od bolj priljubljenih alternativnih biografij dolgoletnega ruskega predsednika in sedanjega premiera Vladimirja Putina, ki pravi, da je njegova biološka mati 82-letna Gruzinka Vera Putina. Res je Putinovo otroštvo zavito v meglo, saj v njegovi uradni avtobiografiji iz leta 2000 z naslovom V prvi osebi piše le, da je otroštvo preživel v Sankt Peterburgu in da sta mu oba starša konec devetdesetih let umrla za rakom.
Moskva – Z ustanovitvijo nove vladajoče koalicije se je v Ukrajini končala večmesečna politična kriza, zaradi katere je bilo v največji evropski državi pričakovati že četrte parlamentarne volitve v manj kot treh letih. Pri predčasnih volitvah je vztrajal predsednik Viktor Juščenko, čigar stranka je zaradi različnih pogledov na vojno v Gruziji in pozivov k zmanjšanju predsedniških pooblastil septembra izstopila iz koalicije. Popustil je, ker vlada in parlament zaradi svetovne finančne krize volitev nista hotela financirati. Koalicija ima za sestavo vlade na voljo mesec dni.
Moskva – V ruskem glavnem mestu zadnje dni skorajda ni omizja, za katerim beseda ne bi nanesla na neobičajno toplo vreme, ki so ga v evropski del Rusije prinesli južni in jugozahodni vetrovi. »To ni normalno. Zdaj bi morali imeti že več tednov sneg, zunaj pa so skorajda pomladne temperature,« je na to temo speljal pozornost s finančne krize tudi upokojeni ekonomist Volodja Kornjejev. Rusi se glede oblačil ravnajo bolj po koledarju kakor po temperaturah, zato je na obisk prišel s kučmo na glavi, čeprav ni zimskega mraza. Prodajne razstave krznenih izdelkov, ki so v decembru odprle svoja vrata, vseeno bolj kot ne samevajo.
Moskva – S pogrebom ruskega patriarha Alekseja II. so se končale petdnevne žalne slovesnosti za preminulim poglavarjem Ruske pravoslavne cerkve. Pokopali so ga v moskovski katedrali Gospodovega razglašenja, kjer je bil leta 1990 ustoličen. Pogrebna slovesnost je bila zaprta za javnost in je potekala v ozkem cerkvenem krogu.
Moskva – Razkošno katedralo Kristusa Odrešenika, ki jo je v 30. letih 20. stoletja razstrelil sovjetski diktator Josip Visarionovič Stalin, so leta 1997 obnovili po zaslugi prizadevanj pokojnega ruskega patriarha Aleksija II. in prav v njej se je včeraj od njega poslovilo na tisoče ljudi. Med njimi je bil tudi ruski predsednik Dmitrij Medvedjev, ki je pokojnika označil za »vodilnega humanista«. Čeprav so se med njegovo vladavino odnosi med Rusko pravoslavno in Rimskokatoliško cerkvijo zaostrili do skrajnosti, se mu je v tradicionalnem nedeljskem nagovoru poklonil tudi papež Benedikt XVI.
Ko steče beseda o novodobnih ruskih bogataših oziroma oligarhih, kot tukaj imenujejo tajkune, vsi pomislimo na neokusne vile, gromozanske limuzine, roke polne zlatega nakita in razsipavanje denarja v dragih moskovskih restavracijah in klubih. Na veliki nogi je nekoč živel tudi German Sterligov, nekdanji lastnik borzne hiše Alisa (poimenoval jo je po svojem psu) in razkošnih pisarn v finančnih četrtih Londona in New Yorka, ki je že pri štiriindvajsetih letih prislužil svoj prvi milijon dolarjev, iz katerega je kmalu naredil nekaj sto milijonov.
