Moskva – Ruski bombnik Tu-95 iz leta 1950, znan tudi kot »medved« in nekakšna ikona hladne vojne, je povzročil novi incident med Rusijo in Združenimi državami ter Rusijo in Japonsko. Konec prejšnjega tedna sta dve letali tega tipa najprej stopili v japonski zračni prostor, nato pa je eno v nizkem letu preletelo še ameriško letalonosilko Nimitz, ki pluje po Pacifiku.
Moskva – »Pred nami so številna odprta vprašanja, med katerimi jih je nekaj precej občutljivih. Pripravljeni smo na dialog. Rusija je bila za nas vedno strateški partner in upamo, da bo tako tudi v prihodnje,« je bil pred srečanjem z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom optimističen ukrajinski predsednik Viktor Juščenko. Ta je prišel v Moskvo predvsem zaradi rešitve najnovejšega rusko-ukrajinskega plinskega spora, seznanjen pa je bil tudi s protiukrepi zaradi ukrajinskih prizadevanj za članstvo v zvezi Nato, o katerem Rusija trdi, da bo skupaj s članstvom Gruzije spodkopalo rusko varnost.
Moskva – Ruski plinski monopolist Gazprom od Ukrajine vnovič neizprosno zahteva poplačilo že dobavljenega plina Ukrajini, zaradi česar je na obzorju nova plinska vojna, kakršna je pred dvema letoma prizadela vso Evropo. Spor je izbruhnil minuli četrtek, ko je Gazprom Ukrajino obtožil, da ni pripravljena plačevati dražjega ruskega zemeljskega plina, ki ga prejema od začetka letošnjega leta. Ukrajina od Gazproma običajno dobiva cenejši plin iz Srednje Azije, ki stane 179,5 dolarja za 1000m3, toda poceni plina je zaradi hude zime v državah dobaviteljicah začelo primanjkovati. Izpad je Gazprom nadomestil s svojim plinom, ki pa stane 314,7 dolarja za tisoč kubičnih metrov.
Moskva – V luči poročil o skorajšnji enostranski razglasitvi neodvisnosti Kosova in takojšnjem priznanju s strani evropskih držav Rusija znova opozarja. Evropsko unijo svari, da bo to imelo negativne posledice za nadaljevanje evropsko-ruskega dialoga. Analitiki med možnimi ruskimi protiukrepi na razglasitev neodvisnosti poleg prihoda ruske vojske omenjajo še prekinitev dobave plina Evropi, podporo neodvisnosti separatističnim pokrajinam na ozemlju nekdanje SZ in blokado vstopa Kosova v mednarodne organizacije.
Moskva – Marčevskih predsedniških volitev v Rusiji ne bodo spremljali ne opazovalci Ovsejevega urada za demokratične institucije in človekove pravice (ODIHR), ne opazovalci njegove parlamentarne skupščine, ki so na decembrske parlamentarne volitve v Rusiji poslali svojo misijo. Prihodnje predsedniške volitve bodo prve v Rusiji, ki jih ne bodo spremljali opazovalci Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi. To bo gotovo povzročilo novo zaostrovanje med Vzhodom in Zahodom glede uveljavljanja človekovih pravic in demokracije.
Moskva – Ruski predsednik Vladimir Putin je v ponedeljek v spremstvu notranjega in obrambnega ministra ter načelnika FSB obiskal enoto ruske vojske v Dagestanu. Ta največja ruska republika na severnem Kavkazu je trenutno tudi ena najbolj nemirnih točk Ruske federacije. Nasilje je tam neločljivo povezano z bojem za neodvisnost v sosednji Čečeniji, kjer je Putin z ostrim vojaškim obračunom leta 2000 začel prvi predsedniški mandat. Putina je pot zanesla prav na čečensko mejo, v vas Botlih, kjer je obiskal sedež gorske motorizirane brigade. Sestal se je tudi z lokalnimi oblastmi in se zavzel za čim hitrejši socialni razvoj povsem obubožane republike.
Moskva – Pred tednom dni se je iztekel rok za vložitev kandidatur za članstvo v svetu direktorjev ruskega plinskega monopolista Gazproma, ki mu za zdaj še predseduje najverjetnejši bodoči ruski predsednik Dmitrij Medvedjev. Na tem mestu ga bo, kot vse kaže, nasledil ruski premier Viktor Zubkov, čigar usoda je negotova, vse odkar je Putin sredi decembra objavil, da namerava po koncu drugega predsedniškega mandata prevzeti funkcije premiera.
Moskva – »Enostranska razglasitev neodvisnosti Kosova in njeno priznanje v nekaterih zahodnih državah bosta v Rusiji spodbudila razmislek o ruskem odnosu do samooklicanih republik,« je dan po srbskih predsedniških volitvah s priznanjem separatističnih pokrajin Abhazije, Južne Osetije in Pridnestrske republike vnovič zagrozil predsednik odbora ruske dume za mednarodne odnose Konstantin Kosačov. Za vsak primer. Stari novi srbski predsednik Boris Tadić je namreč takoj po volilni zmagi dal vedeti, da se Srbija ne bo odrekla zaščiti svojih interesov na Kosovu. Vnovične ruske grožnje so tako bolj odziv na ponedeljkovo izjavo predsednika kosovskega parlamenta Jakupa Krasniqija, ki je 17. februar označil za dan razglasitve kosovske neodvisnosti.
