Bruselj, Moskva – Beloruski poslovnež Jurij Čiž, lastnik družbe, s katero je slovensko podjetje Riko podpisalo pogodbo o stomilijonskem poslu v Minsku, se je očitno, vsaj za zdaj, izognil ukrepom, s kakršnimi hoče Unija okrepiti pritisk na predsednika Aleksandra Lukašenka.
Moskva, Varšava – Zunanji ministri Evropske unije bodo na jutrišnjem zasedanju glasovali o razširitvi sankcij proti Belorusiji. Z njimi hočejo kljubovalni beloruski režim prisiliti k izpustitvi preostalih 12 političnih zapornikov, med katerimi so tudi opozicijski predsedniški kandidati, ki so v zaporu vse od spornih predsedniških volitev decembra 2010. V središču pozornosti se je znašla Slovenija, ker njeni pogajalci po poročanju različnih medijev nasprotujejo ostrejšim sankcijam.
Moskva – Ruski predsednik Dmitrij Medvedjev je zaradi obletnice zadnjih izdihljajev Sovjetske zveze zelo zaposlen. Najprej je gostil svet Evrazijske gospodarske skupnosti in Vrhovnega evrazijskega gospodarskega sveta, včeraj pa je nadaljeval druženje s predsedniki nekdanjih sovjetskih republik.
Moskva – Na zadnji novembrski dan so v Belorusiji, edini evropski državi s smrtno kaznijo, na smrt z ustrelitvijo obsodili Dzmitrija Kanavalaua in Uladzislava Kavaljoua. Na vrhovnem sodišču sta bila spoznana za kriva aprilskega terorističnega napada na postajo podzemne železnice v središču Minska. Umrlo je 14 ljudi, 200 jih je bilo ranjenih.
Moskva – Med nominiranci za nagrado Andreja Saharova, ki jo evropski parlament podeljuje za dosežke na področju svobode misli, je bil letos tudi beloruski novinar Dmitrij Bandarenka, ki v zaporu preživlja dveletno zaporno kazen, na katero so ga obsodili zaradi sodelovanja na demonstracijah po spornih predsedniških volitvah decembra lani.
Moskva – Na začetku avgusta so beloruske oblasti aretirale znanega beloruskega borca za človekove pravice Aleśa Bjaljackega, ki vodi največjo in najbolj učinkovito belorusko človekoljubno organizacijo Vesna in je bil leta 2006 nominiran za Nobelovo nagrado. Obtožen je »utaje ogromnih dohodkov«, za kar mu grozi sedemletna zaporna kazen in odvzem lastnine. Še bolj tragično je, da sta za to krivi sosednji Litva in Poljska, ki že vrsto let najbolj goreče podpirata beloruske demokratične sile, zdaj pa sta režimu v Minsku predali strogo zaupne podatke o bančnih računih kar 400 beloruskih disidentov.
Moskva – V Belorusiji so v nedeljo zaznamovali praznik neodvisnosti, ki ga prvič v vseh 20 letih samostojnosti ni prevevalo praznično vzdušje. Prebivalci, ki si zaradi najhujše gospodarske in finančne krize po razpadu Sovjetske zveze komajda še lahko privoščijo osnovne življenjske potrebščine, so svoje nezadovoljstvo izrazili s protesti, med katerimi so kot vedno doslej preprosto ploskali. Pripadniki posebnih policijskih enot v civilnih oblačilih so v policijske kombije odvlekli vsakega, ki si je drznil zaploskati. Zaradi tega je na koncu govora na razkošni vojaški paradi brez aplavza ostal tudi Lukašenko, ki se poleg tega prvič v svoji 17-letni vladavini ni udeležil prazničnega koncerta, na katerem so ljudje ploskali do onemoglosti.
Moskva – V beloruskih mestih so tudi minulo sredo potekale demonstracije proti režimu predsednika Aleksandra Lukašenka, na katerih se je zbralo 2500 ljudi. Po poročanju beloruske tiskovne agencije Belapan so pripadniki policije v civilnih oblačilih priprli kar 263 ljudi, med njimi tudi 13 novinarjev, nad mnoge pa so se po podatkih človekoljubne organizacije Vesna znesli z gumijevkami. Na spletnem družabnem omrežju Facebook pozivajo k naslednjim demonstracijam za spremembo režima že v nedeljo 3. julija, ko v Belorusiji praznujejo dan republike, po spletnih družabnih omrežjih pa je že začelo krožiti tudi vabilo k udeležbi na Pohodu milijonov, ki naj bi potekal od 25. marca 2012 do 26. aprila 2012. Na krilih »ljudske vstaje« je strnila vrste tudi beloruska politična opozicija, ki je od Evropske unije in ZDA dobila zagotovila o nadaljnji podpori.
Moskva – V številnih mestih Belorusije, ki se spopada z najhujšo finančno in gospodarsko krizo po razpadu Sovjetske zveze in jo že primerjajo s finančnim kolapsom v Rusiji leta 1998, so v sredo potekale tretje demonstracije proti gospodarski politiki avtoritarnega predsednika Aleksandra Lukašenka. Tudi tokrat so se končale z množičnimi aretacijami. Po podatkih človekoljubne organizacije Vesna je bilo samo v Minsku priprtih 220, po vsej državi pa 450 protestnikov, med njimi tudi več novinarjev. Po izdaji obvestila o prekršku so večino izpustili na prostost. Kot pove že samo ime, se je Revolucija s pomočjo socialnih medijev začela s pozivi na socialnih omrežjih facebook in twitter in njihovih ruskih ekvivalentih odnoklassniki in vkontakte.
