Moskva – Iranski minister za obrambo Mustafa Mohamed Nadžar je v sredo sporočil, da bo Iran za 800 milijonov dolarjev od Rusije kupil pet sistemov zemlja-zrak S-300PMU-1. Pri največjem ruskem trgovcu z orožjem Rosoboroneksport iranske izjave niso komentirali, demantirali pa je tudi niso. Neimenovani ruski predstavnik je za Kommersant potrdil iransko-ruski dogovor in sporočil, da bodo pogodbo podpisali v kratkem. Prodajo sistemov z dometom 300 kilometrov daleč in 27 kilometrov visoko so v Washingtonu že ostro obsodili.
Moskva – »To je izredno srečanje, sklicano zadnjo minuto,« so nepričakovano pot izraelskega premiera Ehuda Olmerta v Moskvo komentirali v njegovem kabinetu. Olmert se je z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom srečal le 24 ur potem, ko so iranske oblasti razkrile, da je ruski predsednik na srečanju z vrhovnim iranskim verskim voditeljem ajatolo Alijem Hamneijem predstavil nov predlog za rešitev iranskega jedrskega vprašanja. Podrobnosti načrta niso znane.
Moskva – »Obljube sem dajal samo mami, ko sem bil še majhen,« se je ruski predsednik Vladimir Putin v Teheranu izognil določitvi natančnega roka za dokončanje gradnje jedrske elektrarne Bušer, ki jo na jugu Irana gradi rusko podjetje. V skupni izjavi, ki sta jo dala z iranskim predsednikom Mahmudom Ahmadinedžadom, se je nato vendarle zavezal, da bo Rusija izpolnjevala svoje obveznosti in bo projekt končala v okviru dogovorjenih rokov. Zastoje je pripisal tehničnim težavam in zastareli opremi.
Moskva – Čas prihoda ruskega predsednika Vladimirja Putina v Teheran je bil zaradi informacij, da tam nanj prežijo samomorilski napadalci, skrbno varovana skrivnost in tja je namesto v ponedeljek zvečer prispel šele v torek zjutraj. Najprej se je udeležil kaspijske konference, nato pa se je na štiri oči srečal z iranskim predsednikom Mahmudom Ahmadinedžadom in vrhovnim iranskim verskim voditeljem Ajatolo Ali Hamnejem. V ospredju je bilo seveda iransko jedrsko vprašanje.
Moskva – Kaspijska konferenca, ki jo je v Teheranu gostil iranski predsednik Mahmud Ahmadinedžad, udeležili pa so se je predsedniki vseh drugih držav ob Kaspijskem morju, se je končala z deklaracijo, ki je v prvi vrsti odločna podpora iranskim jedrskim ambicijam in zaveza, da države tega območja v nobenem primeru ne bodo rabile za odskočno desko za napad na Iran. Sestanek je trajal cele štiri ure in čeprav niso dosegli dogovora o razdelitvi Kaspijskega morja, so bili s prvim sestankom po petletnem premoru zadovoljni vsi udeleženci. Najbolj zagotovo država gostiteljica.
Berlin – Ruski predsednik Vladimir Putin je kljub namigom o načrtovanju atentata nanj z rednih rusko-nemških vladnih posvetovanj v Wiesbadnu odpotoval v Iran, kjer se bo sestal s tamkajšnjim vodstvom in se udeležil kaspijske konference. Glede informacij o atentatu se ni hotel opredeljevati, pojasnil je le, da morajo varnostne službe opravljati svoje delo, sam pa se na grožnje ne ozira. Z nemško kanclerko Angelo Merkel sta se zavzela za diplomatsko reševanje spora z Iranom, s tem da je gostiteljica omenila uvedbo strožjih sankcij, če v pogajanjih o spornem jedrskem programu ne bo napredka. Glede strahu pred gospodarsko in vojaško krepitvijo Rusije pa je Putin izjavil, da ne bodo dovolili, da jih kdo ustavi, in da razlogi za strah pred ruskim napredkom niso upravičeni.
Moskva – Francoski zunanji minister Bernard Kouchner, levičarski in najbolj popularni minister v desničarski vladi, še prej pa humanitarec, ki je na noge postavil organizacijo Zdravniki brez meja, je po odmevnem nedeljskem intervjuju – v njem je opozoril, da bi se svet moral pripraviti na morebitno vojno z Iranom – v očeh mnogih postal še glavni zagovornik vojaškega posredovanja v islamski republiki. Čeprav je že med poletom v Moskvo hitel pojasnjevati, da ni zagovornik vojne in da gre njegove besede razumeti predvsem kot odločno mirovno sporočilo, so mu v Rusiji najprej očitali prav njegovo »vojno izjavo«.
