Od naših dopisnikov

Putin se je v Nemčiji izognil odgovoru na vprašanje o svoji politični prihodnosti. Zagotovil, da bodo črko in duha ustave spoštovali. Ruska ustava sicer ne dopušča, da bi predsednik po dveh mandatih še kandidiral za položaj, a po Putinovih besedah to ne pomeni, da člani današnjega vodstva ne smejo več sodelovati v političnem življenju. Omenil je tudi primer Britanije, kjer da je bilo kljub zamenjavi premiera zagotovljeno, da je brez volitev na oblasti ostala ista stranka. Na bližnjih parlamentarnih volitvah bo Putin kandidiral na listi vladajoče stranke Enotna Rusija, ni pa izključil, da s predsedniškega ne bo odšel na premierski položaj.

Več na 8. strani. Peter Žerjavič

Zgodovinski obisk v Iranu

Moskva – »Če bi poslušal varnostne službe, ne bi nikoli odšel z doma,« je ruski predsednik Vladimir Putin izjavil na koncu obiska v Nemčiji in tako naredil konec ugibanju o tem, ali sploh še namerava obiskati Iran. Dvomi so nastali, ko je ruska tajna služba Putina posvarila pred atentatom, ki da ga v tej islamski državi nanj pripravljajo samomorilski napadalci.

»Takšna poročila so povsem neutemeljena in so del psihološke vojne naših sovražnikov, ki hočejo pokvariti dobre odnose med Iranom in Rusijo,« so se na informacije nemudoma odzvali v Iranu. Tam so v zadnjih letih gostili predvsem voditelje, ki drugje niso dobrodošli – med drugim beloruskega predsednika Aleksandra Lukašenka, venezuelskega predsednika Huga Cháveza in sirskega predsednika Bašarja al Asada – tako vplivnega gosta, kot je ruski predsednik Vladimir Putin, pa k njim ni bilo že vrsto let.

Za predsednika ene od petih članic varnostnega sveta Združenih narodov, ki jih lahko z vetom obvaruje ostrejših sankcij, za katere si prizadevajo Združene države in Evropska unija, so se zato še posebno potrudili. Poleg iranskega predsednika Mahmuda Ahmadinedžada bo Putina v Teheranu sprejel tudi vrhovni iranski verski voditelj ajatola Ali Hamnei, kar je čast, ki doleti le redke goste iz nemuslimanskih držav.

Putin prihaja na obisk v času, ko mednarodna skupnost stopnjuje pritisk na Iran zaradi domnevne podpore šiitskim skrajnežem v Iraku, predvsem pa njihovega jedrskega programa, kar je tudi glavna tema njegovega potovanja v Iran. Rusija je ena redkih držav, ki se ne boji iranske jedrske bombe, Iranu še naprej prodaja orožje, rusko podjetje Atomstroiexport pa v mestu Bušher na jugu Irana gradi tudi prvi iranski jedrski reaktor. Gradbena dela so sicer že več mesecev zamrznjena, uradno zaradi spora o ceni, neuradno pa zaradi ruskega popuščanja pritiskom Zahoda.

Zadnji prvi človek Kremlja, ki je obiskal Iran, je bil sovjetski diktator Josip Visarionovič Stalin, ki je z britanskim premierom Winstonom Churchillom in ameriškim predsednikom Franklinom D. Rooseveltom, leta 1943 sodeloval na konferenci v Teheranu.

𝕏   Facebook   Telegram   Viber