Preživeli so carsko Rusijo, boljševistično revolucijo, stalinske represije in kaotična devetdeseta, zdaj pa se staroselski Nenci s polotoka Jamal, kar v njihovem jeziku pomeni »konec zemlje«, spopadajo z verjetno največjim izzivom v zgodovini. Nekoč samo njihova močvirnata prostranstva so zaradi neizmernega energetskega bogastva pritegnila pozornost energetskih podjetij z vsega sveta, ruski plinski monopolist Gazprom pa tam že zdaj načrpa kar 90 odstotkov svojega plina, s katerim se greje tudi Slovenija.
Salehard – Salehard je upravno središče Jamalo-Nenškega avtonomnega okrožja na zahodu Sibirije in edino mesto na svetu, ki leži prav na polarnem krogu. Tako v carskih kot v sovjetskih časih so tja pošiljali politične izgnance, vse od odkritja ogromnih energetskih bogastev pred 40 leti pa prebivalci iz nekdanjih republik Sovjetske zveze tja prihajajo prostovoljno. V zadnjih letih prevladujejo delavci iz obubožanih srednjeazijskih republik, kakor sta Tadžikistan in Kirgizija, ki pa jim je vstop dovoljen šele po predložitvi dokazila o delovnem mestu in nastanitvi. Tako poskušajo v eni najbogatejših in za življenje najdražjih ruskih regij preprečiti poglabljanje socialnih problemov. Toliko bolj, ker je zaradi surovih podnebnih razmer življenje tam vse prej kot preprosto.
Novi Urengoj – Polotok Jamal, kar v jeziku staroselskih Nencev pomeni »konec zemlje«, leži kakih 2000 kilometrov severovzhodno od Moskve in skriva dobršen del ruskega energetskega bogastva. Pod večnim ledom načrpa Rusija kar 90 odstotkov vsega plina, kar pomeni, da se tudi Slovenija povečini greje prav z jamalskim plinom. Večina plinskih polj je v rokah ruskega plinskega monopolista Gazproma, ki si prizadeva, da bi na tem območju do leta 2035 načrpali kar 350 milijard kubičnih metrov plina na leto. Zaradi ambicioznih načrtov so k odkrivanju in izkoriščanju največjih še neodkritih zalog plina na svetu povabili tudi tuje investitorje, kar je v nasprotju z običajno prakso. Na permafrostu, večno zamrznjenih tleh, pa Gazprom ni postavil le kompleksnega sistema plinovodov, ampak tudi stanovanjska naselja, muzeje, kinodvorane, in je zato tam alfa in omega. Na ogromnih prostranstvih ob Arktičnem krogu, kjer se živo srebro pozimi spusti tudi pod 50 stopinj Celzija pod ničlo, živi komaj pol milijona prebivalcev, vsaka druga družina pa je tako ali drugače povezana z Gazpromom. Zato lahko Jamalo-Nenecko avtonomno okrožje mirne duše poimenujemo kar Gazpromstan.
